Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V katerih celicah se skriva ključ, s katerim bi lahko preprečili najhujše alergijske reakcije?
Dr. Peter Korošec s svojo raziskovalno skupino na Kliniki Golnik razvija diagnostične postopke in išče nove poti zdravljenja prav za najhujše alergijske reakcije. V iskanju odgovora na vprašanje – katere celice v našem telesu so odgovorne za alergijske reakcije, zaradi katerih lahko tudi umremo – so se v središču zanimanja raziskovalcev znašli bazofilci, ki jih uvrščamo med levkocite – med bele krvničke.
Alergijska reakcija, ki lahko v minutah ogrozi človekovo življenje, je anafilaksija. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje je med letoma 1997 in 2012 v Sloveniji zaradi nje umrlo 10 ljudi; 7 po pikih žuželk in 3 po zdravilih.
Dr. Bernhard Gibbs z Univerze v Kentu pravi, da imajo pri anafilaksiji ključno vlogo prav bazofilci:” Z raziskavami, ki jih opravljamo skupaj z ekipo dr. Korošca s Klinike Golnik smo odkrili, da bazofilci s svojo aktivnostjo pomembno vplivajo na razsežnost alergijske reakcije; vključno z anafilaksijo, ki je človeku smrtno nevarna. Glede bazofilcev moramo spremeniti način razmišljanja. Čeprav jih je malo, kaže, da veliko usodneje prispevajo k akutnim alergijskim reakcijam, kot smo domnevali. Ne razumemo pa še vzroka in ne vemo, kaj točno se dogaja. Obstaja pa močna povezava med resnostjo simptomov alergije in odzivnostjo bazofilcev.”
Dr. Peter Korošec izpostavlja praktično vrednost in uporabnost izsledkov njihovih raziskav. Ne le nov diagnostični postopek za prepoznavanje anafilaksije; po besedah sogovornika s Klinike Golnik se že kažejo tudi nove poti zdravljenja alergij. Ključno je spoznanje, da ob alergijski reakciji bazofilci preidejo iz krvi v tkiva – bodisi v pljuča, kožo ali kam drugam, kjer sproščajo snovi, ki podžigajo in poganjajo vnetno alergijsko reakcijo.
Na področju zdravljenja alergij, razen dragih terapij z monoklonskimi protitelesi, že dolgo ni nič novega, opozarja dr. Gibbs, ki se je udeležil letošnjega Golniškega simpozija. “Zdravila za alergijo še vedno nismo odkrili; tu še vedno tipamo v temi. Odziva imunskega sistema ob alergijski reakciji še vedno ne razumemo v celoti. Zadnjih trideset, štirideset let nismo odkrili novih zdravil. Trdno sem odločen, da bom to spremenil, če bo le v moji moči.”
Pri alergijskih reakcijah me vedno znova preseneča, da je smrtno nevarna že minimalna količina arašida ali katerekoli druge snovi, na katero je posameznik alergičen. Le nekaj tisočink mililitra osjega strupa lahko človeka ubije že v dvajsetih minutah, v pol ure. Gre torej za zelo občutljiv del imunskega sistema – le redko katera druga skupina celic bi ga lahko pokončala v tako kratkem času. Bernhard F. Gibbs
Zdi se, da bodo po zaslugi raziskovalnega dela dr. Gibbsa, dr. Korošca in njunih sodelavcev prav študije bazofilcev prispevale pomembna spoznanja, ki bodo omogočila razvoj novih diagnostičnih in terapevtskih postopkov. Majhni in maloštevilčni – bazofilci – a tako zelo pomembno vpleteni v najtežje alergijske reakcije – v anafilaksijo, ki lahko resno ogrozi človekovo življenje.
Prevode je bral Matej Rus, za zvok je poskrbel Marko Krebs, oddajo je pripravil Iztok Konc.
906 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
V katerih celicah se skriva ključ, s katerim bi lahko preprečili najhujše alergijske reakcije?
Dr. Peter Korošec s svojo raziskovalno skupino na Kliniki Golnik razvija diagnostične postopke in išče nove poti zdravljenja prav za najhujše alergijske reakcije. V iskanju odgovora na vprašanje – katere celice v našem telesu so odgovorne za alergijske reakcije, zaradi katerih lahko tudi umremo – so se v središču zanimanja raziskovalcev znašli bazofilci, ki jih uvrščamo med levkocite – med bele krvničke.
Alergijska reakcija, ki lahko v minutah ogrozi človekovo življenje, je anafilaksija. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje je med letoma 1997 in 2012 v Sloveniji zaradi nje umrlo 10 ljudi; 7 po pikih žuželk in 3 po zdravilih.
Dr. Bernhard Gibbs z Univerze v Kentu pravi, da imajo pri anafilaksiji ključno vlogo prav bazofilci:” Z raziskavami, ki jih opravljamo skupaj z ekipo dr. Korošca s Klinike Golnik smo odkrili, da bazofilci s svojo aktivnostjo pomembno vplivajo na razsežnost alergijske reakcije; vključno z anafilaksijo, ki je človeku smrtno nevarna. Glede bazofilcev moramo spremeniti način razmišljanja. Čeprav jih je malo, kaže, da veliko usodneje prispevajo k akutnim alergijskim reakcijam, kot smo domnevali. Ne razumemo pa še vzroka in ne vemo, kaj točno se dogaja. Obstaja pa močna povezava med resnostjo simptomov alergije in odzivnostjo bazofilcev.”
Dr. Peter Korošec izpostavlja praktično vrednost in uporabnost izsledkov njihovih raziskav. Ne le nov diagnostični postopek za prepoznavanje anafilaksije; po besedah sogovornika s Klinike Golnik se že kažejo tudi nove poti zdravljenja alergij. Ključno je spoznanje, da ob alergijski reakciji bazofilci preidejo iz krvi v tkiva – bodisi v pljuča, kožo ali kam drugam, kjer sproščajo snovi, ki podžigajo in poganjajo vnetno alergijsko reakcijo.
Na področju zdravljenja alergij, razen dragih terapij z monoklonskimi protitelesi, že dolgo ni nič novega, opozarja dr. Gibbs, ki se je udeležil letošnjega Golniškega simpozija. “Zdravila za alergijo še vedno nismo odkrili; tu še vedno tipamo v temi. Odziva imunskega sistema ob alergijski reakciji še vedno ne razumemo v celoti. Zadnjih trideset, štirideset let nismo odkrili novih zdravil. Trdno sem odločen, da bom to spremenil, če bo le v moji moči.”
Pri alergijskih reakcijah me vedno znova preseneča, da je smrtno nevarna že minimalna količina arašida ali katerekoli druge snovi, na katero je posameznik alergičen. Le nekaj tisočink mililitra osjega strupa lahko človeka ubije že v dvajsetih minutah, v pol ure. Gre torej za zelo občutljiv del imunskega sistema – le redko katera druga skupina celic bi ga lahko pokončala v tako kratkem času. Bernhard F. Gibbs
Zdi se, da bodo po zaslugi raziskovalnega dela dr. Gibbsa, dr. Korošca in njunih sodelavcev prav študije bazofilcev prispevale pomembna spoznanja, ki bodo omogočila razvoj novih diagnostičnih in terapevtskih postopkov. Majhni in maloštevilčni – bazofilci – a tako zelo pomembno vpleteni v najtežje alergijske reakcije – v anafilaksijo, ki lahko resno ogrozi človekovo življenje.
Prevode je bral Matej Rus, za zvok je poskrbel Marko Krebs, oddajo je pripravil Iztok Konc.
V sklopu predavanj na 2. kongresu klinične prehrane in presnovne podpore so domači in tuji strokovnjaki odgovorili na vprašanja ... Ali je za zdravje potrebno kaj več kot le zdrava prehrana? Kaj vse vključuje aktivni življenjski stil? Kako sta povezana telesna aktivnost in potreba po proteinih? Katera prehranska dopolnila so za športnike dokazano učinkovita in potrebna? ... Odgovarjajo dr. Nada Rotovnik Kozjek, prof Gianni Biolo in prof. dr. Jean-Michel Oppert.
Treningi in tekme so lahko za telo velik stres, zato morajo športniki in tudi rekreativci organizmu omogočiti ustrezno obnovo oziroma regeneracijo. Doc. dr. Bojan Knap, ki sodeluje tudi z nekaterimi slovenskimi vrhunskimi športniki, bo predstavil izsledke novejših raziskav in nanizal nekaj nasvetov za regeneracijo telesa.
Celostna oskrba bolnika, preprečevanje in lajšanje bolečine so del paliativne oskrbe na Onkološkem inštitutu v Ljubljani. O spremljanju bolnikov z neozdravljivimi boleznimi in o pomoči njihovim svojcem bosta v oddaji Ultrazvok govorila onkologinja Jožica Červek in diplomirani zdravstvenik Boštjan Zavratnik.
»Pred petimi leti je osupnila in navdušila novica, da so španski in angleški zdravniki bolnici s tuberkulozo presadili sapnik, ki so ga tvorile njene lastne matične celice,« je v pogovoru izpostavil prof. dr. Vojko Flis iz Univerzitetnega kliničnega centra v Mariboru. Od takrat se je število poročil o uspešnem zdravljenju z matičnimi celicami zelo povečalo. Z njimi zdravniki že zdravijo nekatere oblike krvnega raka. Zdaj pa veliko obetajo raziskave, ki odpirajo nove možnosti uporabe matičnih celic za zdravljenje srčnega popuščanja, Alzheimerjeve in Parkinsonove bolezni. Napredek se kaže tudi pri zdravljenju multiple skleroze in mišične distrofije. Prav tako pa bi z matičnimi celicami v prihodnje lahko zdravili nekatera obolenja povezana z okvarami in poškodbami krvnih žil. Prof. dr. Vojko Flis bo nova spoznanja o zdravljenju z matičnimi celicami predstavil v oddaji Ultrazvok.
V oddaji Ultrazvok se lotevamo tem, ki se odpirajo ob proučevanju tako imenovanega "placebo učinka". Sogovornika sta vrhunska nevroznanstvenika - prof. dr. Mara Bresjanac iz Ljubljane in prof. dr. Fabrizio Benedetti iz Torina. Pred radijski mikrofon ju je povabil Iztok konc.
Oddaja o varni in učinkoviti rabi zdravil v starosti. Znan je podatek, da v Sloveniji 10 ali več različnih predpisanih zdravil jemlje kar okoli 24.000 prebivalcev starejših od 65 let. Problematiko bosta osvetlili prof. dr. Mojca Kržan iz Medicinske fakultete v Ljubljani in zdravstvena tehnica Zdenka Derčaj iz Doma Danice Vogrinec v Mariboru.
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Neveljaven email naslov