Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pomoč obstaja: SOS telefon, nevladne organizacije, policija, zdravstveni delavci ...
Opekline, podplutbe, izbiti zobje in zlomi so zunanji znaki, ob katerih lahko posumimo na nasilje. Telesnim poškodbam se pridružijo še občutki strahu, sramu in krivde. Ti se pogosto stopnjujejo v panično motnjo, depresivnost ali celo v zlorabo alkohola in drog. Izkušnje in podatki kažejo, da kljub hudim posledicam žrtve o nasilju le težko spregovorijo. Poznavalci zato pravijo, da so uradne številke le vrh ledene gore.
Žrtve nasilja pogosto vstopajo v zdravstveni sistem. Podatki kažejo, da jih kar 48 odstotkov potrebuje medicinsko oskrbo. Po mednarodnih priporočilih naj bi odkrivanje nasilja potekalo prvenstveno v ambulantah družinske medicine.
Žrtev nasilja velikokrat nima ustrezne podpore, s pomočjo katere bi lahko razrešila ogrožajočo situacijo. Prav zato bi morali zdravstveni delavci bi poznati primerne postopke in pristope. Po besedah družinske zdravnice asist. dr. Nene Kopčaver Guček je v Sloveniji skoraj 18 odstotkov bolnikov v ambulantah družinske medicine že spregovorilo o nasilju v družini.
Posledice fizičnega in psihičnega nasilja so kratkoročne in dolgoročne; nekatere vseživljenjske. Dr. Kopčaver Guček je problematiko nasilja v družini raziskovala v okviru svojega doktorskega dela. Ugotovila je, da se zdravstveni delavci zavedajo pomembnosti odkrivanja nasilja v družini, vendar imajo pri obravnavi žrtev nasilja več pomislekov.
Projekt POND (www.prepoznajnasilje.si) je osvetlil prepoznavo in obravnavo žrtev nasilja v družini v okviru zdravstvene dejavnosti. Zakonska obveznost je jasna. Zakon o preprečevanju nasilja v družini delavcem v zdravstvu nalaga, da morajo takoj obvestiti center za socialno delo, policijo ali državno tožilstvo, kadar sumijo, da je otrok žrtev nasilja. Kadar pa je žrtev odrasla oseba, so dolžni prijaviti vsako dejanje, ki se preganja po kazenskem zakoniku.
Vsaka žrtev bi morala vedeti:
Nisi kriva! Nisi kriv!
Nisi sama! Nisi sam!
Pomoč obstaja!
Pri nas žrtve nasilja, največkrat so to ženske in otroci, poiščejo pomoč na SOS telefonu (080 11 55) ali pri nevladnih organizacijah. Izhod v sili iščejo s prijavo na policiji, v mnogih primerih pa se obrnejo in zaupajo zdravstvenemu osebju.
916 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Pomoč obstaja: SOS telefon, nevladne organizacije, policija, zdravstveni delavci ...
Opekline, podplutbe, izbiti zobje in zlomi so zunanji znaki, ob katerih lahko posumimo na nasilje. Telesnim poškodbam se pridružijo še občutki strahu, sramu in krivde. Ti se pogosto stopnjujejo v panično motnjo, depresivnost ali celo v zlorabo alkohola in drog. Izkušnje in podatki kažejo, da kljub hudim posledicam žrtve o nasilju le težko spregovorijo. Poznavalci zato pravijo, da so uradne številke le vrh ledene gore.
Žrtve nasilja pogosto vstopajo v zdravstveni sistem. Podatki kažejo, da jih kar 48 odstotkov potrebuje medicinsko oskrbo. Po mednarodnih priporočilih naj bi odkrivanje nasilja potekalo prvenstveno v ambulantah družinske medicine.
Žrtev nasilja velikokrat nima ustrezne podpore, s pomočjo katere bi lahko razrešila ogrožajočo situacijo. Prav zato bi morali zdravstveni delavci bi poznati primerne postopke in pristope. Po besedah družinske zdravnice asist. dr. Nene Kopčaver Guček je v Sloveniji skoraj 18 odstotkov bolnikov v ambulantah družinske medicine že spregovorilo o nasilju v družini.
Posledice fizičnega in psihičnega nasilja so kratkoročne in dolgoročne; nekatere vseživljenjske. Dr. Kopčaver Guček je problematiko nasilja v družini raziskovala v okviru svojega doktorskega dela. Ugotovila je, da se zdravstveni delavci zavedajo pomembnosti odkrivanja nasilja v družini, vendar imajo pri obravnavi žrtev nasilja več pomislekov.
Projekt POND (www.prepoznajnasilje.si) je osvetlil prepoznavo in obravnavo žrtev nasilja v družini v okviru zdravstvene dejavnosti. Zakonska obveznost je jasna. Zakon o preprečevanju nasilja v družini delavcem v zdravstvu nalaga, da morajo takoj obvestiti center za socialno delo, policijo ali državno tožilstvo, kadar sumijo, da je otrok žrtev nasilja. Kadar pa je žrtev odrasla oseba, so dolžni prijaviti vsako dejanje, ki se preganja po kazenskem zakoniku.
Vsaka žrtev bi morala vedeti:
Nisi kriva! Nisi kriv!
Nisi sama! Nisi sam!
Pomoč obstaja!
Pri nas žrtve nasilja, največkrat so to ženske in otroci, poiščejo pomoč na SOS telefonu (080 11 55) ali pri nevladnih organizacijah. Izhod v sili iščejo s prijavo na policiji, v mnogih primerih pa se obrnejo in zaupajo zdravstvenemu osebju.
O aterosklerozi in škodljivem LDL holesterolu
O mRNK cepivu proti raku trebušne slinavke in o lekcijah cepljenja proti covidu
Najprej k osebni zdravnici, naprej k dermatologu in kirurgu
Akupunktura je zdravilna metoda, ki temelji na vbadanju iglic v akupunkturne točke na telesu. Izhaja iz teorije akupunkturnih meridianov, ki potekajo vzdolž telesa in po katerih se pretaka življenjska energija či. Na ljubljanskem Onkološkem inštitutu, kjer dela tokratni sogovornik Ultrazvoka anesteziolog doc. dr. Iztok Potočnik, z akupunkturo zdravijo bolečino in lajšajo še nekatere druge zdravstvene težave ter tegobe, ki so posledice zdravljenja rakavih obolenj. K poslušanju vabi Iztok Konc.
Dr. Matjaž Vrtovec pravi, da včasih po posegu ni potrebna niti kompresijska terapija
Za krčnimi žilami trpi kar med štirideset in petdeset odstotkov ljudi. Ženske nekoliko pogosteje od moških
Značilnost sodobnih učinkovin za zdravljenje sladkorne bolezni je, da uredijo sladkorno bolezen, vplivajo na telesno, hkrati pa varujejo ledvice in srčno-žilni sistem
»Meni je vsak glavobol bolj neprijeten kot mamografija. Celoten pregled traja zgolj nekaj minut,« pravi gospa Alma Pašanović, prostovoljka pri Europi Donni
Klinični psiholog in psihoterapevt Gregor Žvelc izpostavlja, da delo v pomagajočih poklicih človeka psihično in fizično izčrpa
Dogajanje spremlja virolog dr. Andrej Steyer (NLZOH)
Kaj pravi mikrobiološka stroka: ali smo ljudje glede na mikrobioto vsejedi, vegetarijanci ali vegani?
Pisatelj Jaka Tomc pravi, naj se ljudje psihiatričnih bolnišnic ne bojimo
Najprej zamaščenost jeter, sledijo vnetje, fibroza in ciroza jeter. Kaj lahko storimo?
O uporabi laserja v zobozdravstvu s prof. Borisom Gašpircem. Na začetku se je pojavil slogan "no pain dentestry" (brezboleče zobozdravstvo)
Po ocenah živi v Sloveniji do 40.000 žensk z endometriozo. Sogovornik je s kolegicami in kolegi v peritonealni tekočini v trebušni votlini našel biomarkerje, ki so značilni za endometriozo
Gospod Marjan Doler svetuje, kako se znebiti strahu pred pregledom prostate
V Sloveniji se zadnje čase rodi približno 19.000 otrok na leto. To pomeni 19.000 žensk ali še bolje: 19.000 bodočih mamic, ki jim bo Ultrazvok odgovoril na štiri vprašanja. Krat dva, če štejemo še njihove partnerje, in krat štiri, če upoštevamo še njihove starše – bodoče dedke in babice. Štiri vprašanja tokratne oddaje so: Porod leže na hrbtu, ali čepe, stoje, ali porod v vodi? Porod doma ali v porodnišnici? Lajšati porodno bolečino: da ali ne? Kaj se zgodi, če ženska ne dovoli prerezanja presredka? V Ultrazvoku sprašuje Iztok Konc, odgovarja zdravnica Damijana Bosilj, specialistka ginekologije in porodništva, vodja Ginekološko-porodnega oddelka v Splošni bolnišnici Ptuj in prejemnica naziva naj (moja) ginekologinja leta 2021, ki ga podeljuje revija Viva. Foto: Prvi
Kar osemdeset odstotkov oseb z duševnimi težavami in motnjami, ki so vključeni v psihoterapijo, je na boljšem od tistih z enakimi težavami, ki v terapijo niso vključeni
Družinski zdravnik Miljen Vidaković iz Zdravstvenega doma v Kopru pravi, da je možno prav vse; najpogosteje pa se mehurčki pojavijo po eni strani trupa ali glave.
Neveljaven email naslov