Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
in o šoli lulanja ter uroterapiji
Uhajanje urina je težava, ki bremeni otroka in njegove starše. Največ otrok je sicer suhih do vstopa v šolo; najprej znajo nadzirati mokrenje čez dan, kasneje pa tudi čez noč. Nekaterim pa to ne uspe in zato potrebujejo pomoč. Starši se obrnejo na pediatra, ki lahko otroka napoti k specialistu. Na Kliničnem oddelku za nefrologijo Pediatrične klinike v Ljubljani so prejšnji teden dobili novo napravo za uroterapijo, ki izboljša nadzor nad praznjenjem sečnega mehurja in omogoči učinkovitejše zadrževanje urina.
Otrok, ki pri starosti petih let ponoči še močijo posteljo, je približno 10 odstotkov; pri desetih letih pa številka pade na 3 odstotke. Koliko otrok pa ima motnje v zadrževanju urina čez dan? Po podatkih raziskav in kliničnih izkušenj ima dnevne motnje uriniranja od 10 do 15 odstotkov petletnikov. Ta motnja pa še vedno pesti od 5 do 8 odstotkov mladostnikov.
Kot pravi pediatrinja doc. dr. Anamarija Meglič so razlogi za dnevne motnje uriniranja pri otrocih lahko zelo različni; pogosto zdravniki točnega vzroka za težave tudi ne odkrijejo. Zdravljenje se začne s pogovorom in skrbnim pregledom otroka, sledi slikanje z ultrazvokom, šola lulanja in uroterapija.
Nova naprava, ki so jo prejšnji teden dobili na Pediatrični kliniki, omogoča boljši nadzor mišic medeničnega dna. Z njo bodo lahko otroke na njim zanimiv način naučili, kako naj pravilno uporabljajo mišice za lulanje.
Novo napravo za uroterapijo je podarila Ustanova za novo Pediatrično kliniko, ki deluje že 22 let. Vodi jo prav dr. Meglič. Darovali so tako posamezniki, posameznice, kot tudi podjetja. Skupaj so v letu 2016 zbrali 114.223 evrov, ki so jih v celoti namenili za nakup sodobne medicinske opreme.
906 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
in o šoli lulanja ter uroterapiji
Uhajanje urina je težava, ki bremeni otroka in njegove starše. Največ otrok je sicer suhih do vstopa v šolo; najprej znajo nadzirati mokrenje čez dan, kasneje pa tudi čez noč. Nekaterim pa to ne uspe in zato potrebujejo pomoč. Starši se obrnejo na pediatra, ki lahko otroka napoti k specialistu. Na Kliničnem oddelku za nefrologijo Pediatrične klinike v Ljubljani so prejšnji teden dobili novo napravo za uroterapijo, ki izboljša nadzor nad praznjenjem sečnega mehurja in omogoči učinkovitejše zadrževanje urina.
Otrok, ki pri starosti petih let ponoči še močijo posteljo, je približno 10 odstotkov; pri desetih letih pa številka pade na 3 odstotke. Koliko otrok pa ima motnje v zadrževanju urina čez dan? Po podatkih raziskav in kliničnih izkušenj ima dnevne motnje uriniranja od 10 do 15 odstotkov petletnikov. Ta motnja pa še vedno pesti od 5 do 8 odstotkov mladostnikov.
Kot pravi pediatrinja doc. dr. Anamarija Meglič so razlogi za dnevne motnje uriniranja pri otrocih lahko zelo različni; pogosto zdravniki točnega vzroka za težave tudi ne odkrijejo. Zdravljenje se začne s pogovorom in skrbnim pregledom otroka, sledi slikanje z ultrazvokom, šola lulanja in uroterapija.
Nova naprava, ki so jo prejšnji teden dobili na Pediatrični kliniki, omogoča boljši nadzor mišic medeničnega dna. Z njo bodo lahko otroke na njim zanimiv način naučili, kako naj pravilno uporabljajo mišice za lulanje.
Novo napravo za uroterapijo je podarila Ustanova za novo Pediatrično kliniko, ki deluje že 22 let. Vodi jo prav dr. Meglič. Darovali so tako posamezniki, posameznice, kot tudi podjetja. Skupaj so v letu 2016 zbrali 114.223 evrov, ki so jih v celoti namenili za nakup sodobne medicinske opreme.
Bolečin je manj, izguba krvi je manjša, manj je zapletov in manj brazgotin
Legionela je atipična bakterija, ki se lahko prekomerno namnoži v vodovodnem sistemu
Zakaj so infektologi in raziskovalci pozorni na bolezni, ki jih povzročajo atipične bakterije, kot je tudi klamidija?
»Naši bolniki k sreči ne vejo, kako je, če si zdravila, ki pomaga, ne moreš privoščiti, ker si že prodal stanovanje ali hišo,« pravi hematolog Samo Zver.
Kardiolog David Žižek iz UKC Ljubljana je razvil nov pristop zdravljenja motenj srčnega ritma
Močna sluznična imunost lahko prepreči okužbo z respiratornimi virusi že v zgodnjih fazah in na tak način zmanjša možnost širjenja bolezni
Podrobneje o primeru z infektologom Andrejem Trampužem
Vitamin A je pomemben za rast, za zdrav in dober vid, krepi imunski sistem, vpliva na presnovo železa, koristi koži in lasem
Pogovor s pediatrom Petrom Najdenovim
V medicinski reviji Lancet je izšel članek o obravnavi raka dojk; soavtorica je dr. Tanja Španić iz slovenske Europe Donne
V človeškem telesu je več kot 600 mišic, ki so odgovorne za gibanje, skrbijo za presnovo kalija, glukoze ...
Pogovor z raziskovalcem dr. Sergejem Pirkmajerjem
Dolgi covid imajo v veliki večini tisti, ki so imeli zgolj blago okužbo
Pogovor z Bojanom Ambrožičem, ki že 11 mesecev trpi zaradi dolgega covida, in zdravnico Špelo Šalamon
Za meningokoknim menigitisom lahko zbolimo pri katerihkoli letih; podatki pa kažejo, da se okužba najpogosteje razvije pri dojenčkih, sledijo jim najstniki
Ker se pacientom s kroničnim rinosinusitisom stanje ni izboljšalo, se je otorinolaringolog dr. Jure Urbančič lotil raziskave. Študija je že bila nagrajena
Ali je dr. Matjaž Fležar med preizkušanjem ChatGPT-ja že tudi sam kdaj »pozabil«, da se o znakih in simptomih, o diagnozah in zdravljenju – torej o medicini – ne pogovarja s človekom ampak z umetno inteligenco?
Sodelujeta dr. Zvezdan Pirtošek in dr. Erik Montagna
Zdrave človeške ledvice vsak dan približno petdesetkrat prečistijo kri
Neveljaven email naslov