Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
in o šoli lulanja ter uroterapiji
Uhajanje urina je težava, ki bremeni otroka in njegove starše. Največ otrok je sicer suhih do vstopa v šolo; najprej znajo nadzirati mokrenje čez dan, kasneje pa tudi čez noč. Nekaterim pa to ne uspe in zato potrebujejo pomoč. Starši se obrnejo na pediatra, ki lahko otroka napoti k specialistu. Na Kliničnem oddelku za nefrologijo Pediatrične klinike v Ljubljani so prejšnji teden dobili novo napravo za uroterapijo, ki izboljša nadzor nad praznjenjem sečnega mehurja in omogoči učinkovitejše zadrževanje urina.
Otrok, ki pri starosti petih let ponoči še močijo posteljo, je približno 10 odstotkov; pri desetih letih pa številka pade na 3 odstotke. Koliko otrok pa ima motnje v zadrževanju urina čez dan? Po podatkih raziskav in kliničnih izkušenj ima dnevne motnje uriniranja od 10 do 15 odstotkov petletnikov. Ta motnja pa še vedno pesti od 5 do 8 odstotkov mladostnikov.
Kot pravi pediatrinja doc. dr. Anamarija Meglič so razlogi za dnevne motnje uriniranja pri otrocih lahko zelo različni; pogosto zdravniki točnega vzroka za težave tudi ne odkrijejo. Zdravljenje se začne s pogovorom in skrbnim pregledom otroka, sledi slikanje z ultrazvokom, šola lulanja in uroterapija.
Nova naprava, ki so jo prejšnji teden dobili na Pediatrični kliniki, omogoča boljši nadzor mišic medeničnega dna. Z njo bodo lahko otroke na njim zanimiv način naučili, kako naj pravilno uporabljajo mišice za lulanje.
Novo napravo za uroterapijo je podarila Ustanova za novo Pediatrično kliniko, ki deluje že 22 let. Vodi jo prav dr. Meglič. Darovali so tako posamezniki, posameznice, kot tudi podjetja. Skupaj so v letu 2016 zbrali 114.223 evrov, ki so jih v celoti namenili za nakup sodobne medicinske opreme.
916 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
in o šoli lulanja ter uroterapiji
Uhajanje urina je težava, ki bremeni otroka in njegove starše. Največ otrok je sicer suhih do vstopa v šolo; najprej znajo nadzirati mokrenje čez dan, kasneje pa tudi čez noč. Nekaterim pa to ne uspe in zato potrebujejo pomoč. Starši se obrnejo na pediatra, ki lahko otroka napoti k specialistu. Na Kliničnem oddelku za nefrologijo Pediatrične klinike v Ljubljani so prejšnji teden dobili novo napravo za uroterapijo, ki izboljša nadzor nad praznjenjem sečnega mehurja in omogoči učinkovitejše zadrževanje urina.
Otrok, ki pri starosti petih let ponoči še močijo posteljo, je približno 10 odstotkov; pri desetih letih pa številka pade na 3 odstotke. Koliko otrok pa ima motnje v zadrževanju urina čez dan? Po podatkih raziskav in kliničnih izkušenj ima dnevne motnje uriniranja od 10 do 15 odstotkov petletnikov. Ta motnja pa še vedno pesti od 5 do 8 odstotkov mladostnikov.
Kot pravi pediatrinja doc. dr. Anamarija Meglič so razlogi za dnevne motnje uriniranja pri otrocih lahko zelo različni; pogosto zdravniki točnega vzroka za težave tudi ne odkrijejo. Zdravljenje se začne s pogovorom in skrbnim pregledom otroka, sledi slikanje z ultrazvokom, šola lulanja in uroterapija.
Nova naprava, ki so jo prejšnji teden dobili na Pediatrični kliniki, omogoča boljši nadzor mišic medeničnega dna. Z njo bodo lahko otroke na njim zanimiv način naučili, kako naj pravilno uporabljajo mišice za lulanje.
Novo napravo za uroterapijo je podarila Ustanova za novo Pediatrično kliniko, ki deluje že 22 let. Vodi jo prav dr. Meglič. Darovali so tako posamezniki, posameznice, kot tudi podjetja. Skupaj so v letu 2016 zbrali 114.223 evrov, ki so jih v celoti namenili za nakup sodobne medicinske opreme.
Z infektologom o dolgem covidu, post-vac sindromu, cepljenju in maskah
»Če bi strdek nastal v glavi ali pljučih, me ne bi bilo tukaj,« pravi zdaj 23-letni Žiga Spreitzer
Dr. Lovro Žiberna o razlogih, zakaj je le malo znano o učinkovanju zdravil na žensko telo
Ali bo v prihodnje vsak imel farmakogenetsko izkaznico? Pogovor z znanstvenico dr. Vito Dolžan
Kljub drugačnemu prepričanju so znaki in simptomi celiakije zelo raznoliki
Kdaj na kolonoskopijo? Kako naj se pripravim? Kaj pa bolečina?
Kirurg Janez Svet operira enega do dva bolnika z žolčnimi kamni na dan
Na prvem mestu so vitamini. Med obogatenimi živili pa prebivalci največkrat sežejo po tistih s probiotiki
Kaj storiti? Nasvet inženirke živilske tehnologije
Ali je pred Evropo in Slovenijo nov velik val epidemije? Kakšno nevarnost pomeni eksplozija okužb na Kitajskem?
V dveh letih odkrili kar dvakrat, celo trikrat več otrok s kroničnimi črevesnimi boleznimi
Prejemnika letošnjih velikih Krkinih nagrad za raziskovalno delo
Sladkorna bolezen: Celice trebušne slinavke komunicirajo s pomočjo kalcija
O stanju na intenzivnem covidnem oddelku v Mariboru
Radiolog Igor Požek s Klinike Golnik opozarja na posebnosti nekaterih pljučnic
V izolski bolnišnici se z relativno novim posegom lotijo tudi največjih trebušnih kil
Dr. Primož Rožman: Postarajo se namreč matične celice, ki sicer generirajo armado celic tako prirojenega kot tudi pridobljenega imunskega sistema
Pri starejših od petdeset let je najbolj izraženo čustvo v povezavi s cepljenjem upanje, pri mlajših pa dvom
Neveljaven email naslov