Povzroči lahko razjedo na želodcu ali dvanajstniku, kronično vnetje želodčne sluznice – gastritis, poveča tveganje za želodčnega raka.

Strokovnjaki so bili dolgo prepričani, da ni mogoče, da bi katerakoli bakterija preživela v človekovem želodcu. Ne drži – bakterija Helicobacter pylori preživi! Preseneča pa še en podatek: da je namreč z njo okužena kar polovica svetovnega prebivalstva. V Sloveniji je stanje ugodnejše, vendar je tudi pri nas, po oceni strokovnjakov, s Helicobactrom Pylori okužen kar vsak četrti prebivalec.

Za Slovenijo velja, da se je v zadnjih petnajstih letih delež okuženih z bakterijo Helicobacter Pylori prepolovil – iz 50 na 25 odstotkov. Zaslugo lahko pripišemo učinkovitemu zdravljenju in ustrezni higieni.

Čeprav običajno okužba sega že v otroštvo, pa večina zanjo ne ve, saj jim bakterija ne povzroča nobenih težav. Vedno pa ni tako. Po katerih znakih in simptomih lahko posumimo na okužbo? Specialistka internistka Barbara Sodin iz Splošne bolnišnice Celje.

Po besedah doktorice Sodin se lahko okužba z bakterijo Helocobacter Pylori resno zaplete. Povzroči lahko razjedo na želodcu ali dvanajstniku, kronično vnetje želodčne sluznice – gastritis, poveča pa tudi tveganje za nastanek želodčnega raka.  Akutne zaplete pa zdravniki običajno hitro prepoznajo in jih rešijo med gastroskopijo, ki spada med endoskopske posege.

Bakterija Helicobacter pylori spremlja človeštvo že več deset tisoč let. Odkrita pa je bila šele leta 1982. Pogost način okužbe je prenos z umazanimi rokami. Bakterija vstopi v telo skozi usta in potuje do želodca.

Barbara Sodin opaža, da se je uspešnost zdravljenja okužbe s Helicobactrom Pylori v zadnjih letih zmanjšala, saj je ta bakterija, kot že mnoge druge, vedno bolj odporna proti antibiotikom. Zdravljenje je zato treba skrbno načrtovati in spremljati. Zdravniki običajno predpišejo tri zdravila: dva antibiotika in zaviralec protonske črpalke, ki zavira izločanje želodčne kisline.