Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
O večjem številu primerov poročajo iz nekaterih tudi bližnjih evropskih držav, o epidemiji iz Romunije.
Že od začetka letošnjega leta beležijo v Italiji velik porast števila obolelih za ošpicami. Po podatkih Evropskega centra za preventivo in nadzor bolezni je januarja zbolelo 265 prebivalcev, februarja pa že kar 419. O primerih ošpic poročajo tudi iz Nemčije, Belgije, Francije in Avstrije; o epidemiji že dobro leto govorijo v Romuniji. Iz zadnjega poročila Evropskega centra lahko razberemo, da največjo skupino obolelih za ošpicami predstavljajo necepljeni otroci, mlajši od petih let.
Pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje so zadnjo epidemijo ošpic v Sloveniji zabeležili v letih 1994/95. V zadnjem obdobju izstopa leto 2014 z dvainpetdesetimi obolelimi. Letos je pri nas do konca februarja zbolelo 6 oseb.
Epidemiologinja Marta Grgič Vitek:
Od okužbe z ošpicami do prvih znakov in simptomov bolezni običajno mine od 10 do 12 dni. Značilen kožni izpuščaj se pogosto začne za ušesi, od koder se razširi po obrazu in vratu, kasneje pa zajame celo telo. Izpuščaj lahko vztraja do 7 dni.
Učinkovitega zdravila, ki bi pozdravilo ošpice, še ne poznamo. S podpornim zdravljenjem pa zdravniki lajšajo simptome okužbe in se borijo proti hudim zapletom bolezni. Proti ošpicam pa se lahko zaščitimo s cepljenjem. V Sloveniji so otroci cepljeni s kombiniranim cepivom OMR proti ošpicam, mumpsu in rdečkam. Po podatkih NIJZ zdajšnje cepivo ne vsebuje konzervansov.
Ošpice se lahko zapletejo. Pediater Peter Najdenov iz Splošne bolnišnice Jesenice:
Letos o porastu števila primerov ošpic poročajo iz Italije, Nemčije, tudi Belgije, Francije in Avstrije. V Romuniji pa je, po podatkih Evropskega centra za preventivo in nadzor bolezni, od lanskega do letošnjega marca za ošpicam zbolelo že več kot 2.700 otrok in odraslih (po podatkih romunskega ministra za zdravje, se število okuženih medtem že bliža številki 3.800), kar predstavlja slabo polovico vseh obolelih v Evropi. Med vsemi obolelimi Evropejci v tem obdobju, z znanim podatkom o cepljenju, jih je bilo necepljenih 88 odstotkov, 8 odstotkov je prejelo le eno dozo cepiva, 3 odstotki dve ali več, 1 odstotek pa neznano število doz cepiva.
Koristne povezave:
NIJZ: več o ošpicah in pogosta vprašanja ter odgovori o ošpicah in cepljenju: http://www.nijz.si/sl/ospice-1
Evropski center za preventivo in nadzor bolezni: poročilo: http://ecdc.europa.eu/en/healthtopics/measles/epidemiological_data/Pages/measles_surveillance_reports.aspx
Po besedah Marte Grgič Vitek je precepljenost proti ošpicam v Sloveniji še vedno relativno visoka. Kljub temu na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje opažajo, da se je delež precepljenih otrok pri nas v zadnjih letih nekoliko znižal – na 94, 93 odstotkov – v ljubljanski regiji že tudi pod 90 odstotkov.
913 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
O večjem številu primerov poročajo iz nekaterih tudi bližnjih evropskih držav, o epidemiji iz Romunije.
Že od začetka letošnjega leta beležijo v Italiji velik porast števila obolelih za ošpicami. Po podatkih Evropskega centra za preventivo in nadzor bolezni je januarja zbolelo 265 prebivalcev, februarja pa že kar 419. O primerih ošpic poročajo tudi iz Nemčije, Belgije, Francije in Avstrije; o epidemiji že dobro leto govorijo v Romuniji. Iz zadnjega poročila Evropskega centra lahko razberemo, da največjo skupino obolelih za ošpicami predstavljajo necepljeni otroci, mlajši od petih let.
Pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje so zadnjo epidemijo ošpic v Sloveniji zabeležili v letih 1994/95. V zadnjem obdobju izstopa leto 2014 z dvainpetdesetimi obolelimi. Letos je pri nas do konca februarja zbolelo 6 oseb.
Epidemiologinja Marta Grgič Vitek:
Od okužbe z ošpicami do prvih znakov in simptomov bolezni običajno mine od 10 do 12 dni. Značilen kožni izpuščaj se pogosto začne za ušesi, od koder se razširi po obrazu in vratu, kasneje pa zajame celo telo. Izpuščaj lahko vztraja do 7 dni.
Učinkovitega zdravila, ki bi pozdravilo ošpice, še ne poznamo. S podpornim zdravljenjem pa zdravniki lajšajo simptome okužbe in se borijo proti hudim zapletom bolezni. Proti ošpicam pa se lahko zaščitimo s cepljenjem. V Sloveniji so otroci cepljeni s kombiniranim cepivom OMR proti ošpicam, mumpsu in rdečkam. Po podatkih NIJZ zdajšnje cepivo ne vsebuje konzervansov.
Ošpice se lahko zapletejo. Pediater Peter Najdenov iz Splošne bolnišnice Jesenice:
Letos o porastu števila primerov ošpic poročajo iz Italije, Nemčije, tudi Belgije, Francije in Avstrije. V Romuniji pa je, po podatkih Evropskega centra za preventivo in nadzor bolezni, od lanskega do letošnjega marca za ošpicam zbolelo že več kot 2.700 otrok in odraslih (po podatkih romunskega ministra za zdravje, se število okuženih medtem že bliža številki 3.800), kar predstavlja slabo polovico vseh obolelih v Evropi. Med vsemi obolelimi Evropejci v tem obdobju, z znanim podatkom o cepljenju, jih je bilo necepljenih 88 odstotkov, 8 odstotkov je prejelo le eno dozo cepiva, 3 odstotki dve ali več, 1 odstotek pa neznano število doz cepiva.
Koristne povezave:
NIJZ: več o ošpicah in pogosta vprašanja ter odgovori o ošpicah in cepljenju: http://www.nijz.si/sl/ospice-1
Evropski center za preventivo in nadzor bolezni: poročilo: http://ecdc.europa.eu/en/healthtopics/measles/epidemiological_data/Pages/measles_surveillance_reports.aspx
Po besedah Marte Grgič Vitek je precepljenost proti ošpicam v Sloveniji še vedno relativno visoka. Kljub temu na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje opažajo, da se je delež precepljenih otrok pri nas v zadnjih letih nekoliko znižal – na 94, 93 odstotkov – v ljubljanski regiji že tudi pod 90 odstotkov.
Najprej k osebni zdravnici, naprej k dermatologu in kirurgu
Akupunktura je zdravilna metoda, ki temelji na vbadanju iglic v akupunkturne točke na telesu. Izhaja iz teorije akupunkturnih meridianov, ki potekajo vzdolž telesa in po katerih se pretaka življenjska energija či. Na ljubljanskem Onkološkem inštitutu, kjer dela tokratni sogovornik Ultrazvoka anesteziolog doc. dr. Iztok Potočnik, z akupunkturo zdravijo bolečino in lajšajo še nekatere druge zdravstvene težave ter tegobe, ki so posledice zdravljenja rakavih obolenj. K poslušanju vabi Iztok Konc.
Dr. Matjaž Vrtovec pravi, da včasih po posegu ni potrebna niti kompresijska terapija
Za krčnimi žilami trpi kar med štirideset in petdeset odstotkov ljudi. Ženske nekoliko pogosteje od moških
Značilnost sodobnih učinkovin za zdravljenje sladkorne bolezni je, da uredijo sladkorno bolezen, vplivajo na telesno, hkrati pa varujejo ledvice in srčno-žilni sistem
»Meni je vsak glavobol bolj neprijeten kot mamografija. Celoten pregled traja zgolj nekaj minut,« pravi gospa Alma Pašanović, prostovoljka pri Europi Donni
Klinični psiholog in psihoterapevt Gregor Žvelc izpostavlja, da delo v pomagajočih poklicih človeka psihično in fizično izčrpa
Dogajanje spremlja virolog dr. Andrej Steyer (NLZOH)
Kaj pravi mikrobiološka stroka: ali smo ljudje glede na mikrobioto vsejedi, vegetarijanci ali vegani?
Pisatelj Jaka Tomc pravi, naj se ljudje psihiatričnih bolnišnic ne bojimo
Najprej zamaščenost jeter, sledijo vnetje, fibroza in ciroza jeter. Kaj lahko storimo?
O uporabi laserja v zobozdravstvu s prof. Borisom Gašpircem. Na začetku se je pojavil slogan "no pain dentestry" (brezboleče zobozdravstvo)
Po ocenah živi v Sloveniji do 40.000 žensk z endometriozo. Sogovornik je s kolegicami in kolegi v peritonealni tekočini v trebušni votlini našel biomarkerje, ki so značilni za endometriozo
Gospod Marjan Doler svetuje, kako se znebiti strahu pred pregledom prostate
V Sloveniji se zadnje čase rodi približno 19.000 otrok na leto. To pomeni 19.000 žensk ali še bolje: 19.000 bodočih mamic, ki jim bo Ultrazvok odgovoril na štiri vprašanja. Krat dva, če štejemo še njihove partnerje, in krat štiri, če upoštevamo še njihove starše – bodoče dedke in babice. Štiri vprašanja tokratne oddaje so: Porod leže na hrbtu, ali čepe, stoje, ali porod v vodi? Porod doma ali v porodnišnici? Lajšati porodno bolečino: da ali ne? Kaj se zgodi, če ženska ne dovoli prerezanja presredka? V Ultrazvoku sprašuje Iztok Konc, odgovarja zdravnica Damijana Bosilj, specialistka ginekologije in porodništva, vodja Ginekološko-porodnega oddelka v Splošni bolnišnici Ptuj in prejemnica naziva naj (moja) ginekologinja leta 2021, ki ga podeljuje revija Viva. Foto: Prvi
Kar osemdeset odstotkov oseb z duševnimi težavami in motnjami, ki so vključeni v psihoterapijo, je na boljšem od tistih z enakimi težavami, ki v terapijo niso vključeni
Družinski zdravnik Miljen Vidaković iz Zdravstvenega doma v Kopru pravi, da je možno prav vse; najpogosteje pa se mehurčki pojavijo po eni strani trupa ali glave.
Z infektologom o dolgem covidu, post-vac sindromu, cepljenju in maskah
»Če bi strdek nastal v glavi ali pljučih, me ne bi bilo tukaj,« pravi zdaj 23-letni Žiga Spreitzer
Neveljaven email naslov