Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Ošpice

20.04.2017


O večjem številu primerov poročajo iz nekaterih tudi bližnjih evropskih držav, o epidemiji iz Romunije.

Že od začetka letošnjega leta beležijo v Italiji velik porast števila obolelih za ošpicami. Po podatkih Evropskega centra za preventivo in nadzor bolezni je januarja zbolelo 265 prebivalcev, februarja pa že kar 419. O primerih ošpic poročajo tudi iz Nemčije, Belgije, Francije in Avstrije; o epidemiji že dobro leto govorijo v Romuniji. Iz zadnjega poročila Evropskega centra lahko razberemo, da največjo skupino obolelih za ošpicami predstavljajo necepljeni otroci, mlajši od petih let.

Pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje so zadnjo epidemijo ošpic v Sloveniji zabeležili v letih 1994/95. V zadnjem obdobju izstopa leto 2014 z dvainpetdesetimi obolelimi. Letos je pri nas do konca februarja zbolelo 6 oseb.

Epidemiologinja Marta Grgič Vitek:

 

Od okužbe z ošpicami do prvih znakov in simptomov bolezni običajno mine od 10 do 12 dni. Značilen kožni izpuščaj se pogosto začne za ušesi, od koder se razširi po obrazu in vratu, kasneje pa zajame celo telo. Izpuščaj lahko vztraja do 7 dni.

Učinkovitega zdravila, ki bi pozdravilo ošpice, še ne poznamo. S podpornim zdravljenjem pa zdravniki lajšajo simptome okužbe in se borijo proti hudim zapletom bolezni. Proti ošpicam pa se lahko zaščitimo s cepljenjem. V Sloveniji so otroci cepljeni s kombiniranim cepivom OMR proti ošpicam, mumpsu in rdečkam. Po podatkih NIJZ zdajšnje cepivo ne vsebuje konzervansov.

Ošpice se lahko zapletejo. Pediater Peter Najdenov iz Splošne bolnišnice Jesenice:

V Evropi porast števila obolelih

Letos o porastu števila primerov ošpic poročajo iz Italije, Nemčije, tudi Belgije, Francije in Avstrije. V Romuniji pa je, po podatkih Evropskega centra za preventivo in nadzor bolezni, od lanskega do letošnjega marca za ošpicam zbolelo že več kot 2.700 otrok in odraslih (po podatkih romunskega ministra za zdravje, se število okuženih medtem že bliža številki 3.800), kar predstavlja slabo polovico vseh obolelih v Evropi. Med vsemi obolelimi Evropejci v tem obdobju, z znanim podatkom o cepljenju, jih je bilo necepljenih 88 odstotkov, 8 odstotkov je prejelo le eno dozo cepiva, 3 odstotki dve ali več, 1 odstotek pa neznano število doz cepiva.

Koristne povezave:

NIJZ: več o ošpicah in pogosta vprašanja ter odgovori o ošpicah in cepljenju: http://www.nijz.si/sl/ospice-1

Evropski center za preventivo in nadzor bolezni: poročilo: http://ecdc.europa.eu/en/healthtopics/measles/epidemiological_data/Pages/measles_surveillance_reports.aspx

Po besedah Marte Grgič Vitek je precepljenost proti ošpicam v Sloveniji še vedno relativno visoka. Kljub temu na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje opažajo, da se je delež precepljenih otrok pri nas v zadnjih letih nekoliko znižal – na 94, 93 odstotkov – v ljubljanski regiji že tudi pod 90 odstotkov.


Ultrazvok

913 epizod


Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.

Ošpice

20.04.2017


O večjem številu primerov poročajo iz nekaterih tudi bližnjih evropskih držav, o epidemiji iz Romunije.

Že od začetka letošnjega leta beležijo v Italiji velik porast števila obolelih za ošpicami. Po podatkih Evropskega centra za preventivo in nadzor bolezni je januarja zbolelo 265 prebivalcev, februarja pa že kar 419. O primerih ošpic poročajo tudi iz Nemčije, Belgije, Francije in Avstrije; o epidemiji že dobro leto govorijo v Romuniji. Iz zadnjega poročila Evropskega centra lahko razberemo, da največjo skupino obolelih za ošpicami predstavljajo necepljeni otroci, mlajši od petih let.

Pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje so zadnjo epidemijo ošpic v Sloveniji zabeležili v letih 1994/95. V zadnjem obdobju izstopa leto 2014 z dvainpetdesetimi obolelimi. Letos je pri nas do konca februarja zbolelo 6 oseb.

Epidemiologinja Marta Grgič Vitek:

 

Od okužbe z ošpicami do prvih znakov in simptomov bolezni običajno mine od 10 do 12 dni. Značilen kožni izpuščaj se pogosto začne za ušesi, od koder se razširi po obrazu in vratu, kasneje pa zajame celo telo. Izpuščaj lahko vztraja do 7 dni.

Učinkovitega zdravila, ki bi pozdravilo ošpice, še ne poznamo. S podpornim zdravljenjem pa zdravniki lajšajo simptome okužbe in se borijo proti hudim zapletom bolezni. Proti ošpicam pa se lahko zaščitimo s cepljenjem. V Sloveniji so otroci cepljeni s kombiniranim cepivom OMR proti ošpicam, mumpsu in rdečkam. Po podatkih NIJZ zdajšnje cepivo ne vsebuje konzervansov.

Ošpice se lahko zapletejo. Pediater Peter Najdenov iz Splošne bolnišnice Jesenice:

V Evropi porast števila obolelih

Letos o porastu števila primerov ošpic poročajo iz Italije, Nemčije, tudi Belgije, Francije in Avstrije. V Romuniji pa je, po podatkih Evropskega centra za preventivo in nadzor bolezni, od lanskega do letošnjega marca za ošpicam zbolelo že več kot 2.700 otrok in odraslih (po podatkih romunskega ministra za zdravje, se število okuženih medtem že bliža številki 3.800), kar predstavlja slabo polovico vseh obolelih v Evropi. Med vsemi obolelimi Evropejci v tem obdobju, z znanim podatkom o cepljenju, jih je bilo necepljenih 88 odstotkov, 8 odstotkov je prejelo le eno dozo cepiva, 3 odstotki dve ali več, 1 odstotek pa neznano število doz cepiva.

Koristne povezave:

NIJZ: več o ošpicah in pogosta vprašanja ter odgovori o ošpicah in cepljenju: http://www.nijz.si/sl/ospice-1

Evropski center za preventivo in nadzor bolezni: poročilo: http://ecdc.europa.eu/en/healthtopics/measles/epidemiological_data/Pages/measles_surveillance_reports.aspx

Po besedah Marte Grgič Vitek je precepljenost proti ošpicam v Sloveniji še vedno relativno visoka. Kljub temu na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje opažajo, da se je delež precepljenih otrok pri nas v zadnjih letih nekoliko znižal – na 94, 93 odstotkov – v ljubljanski regiji že tudi pod 90 odstotkov.


06.10.2022

Psihiatrinja: Panika ni smrtna, ampak ekstremno neprijetna

Panična motnja je pogostejša pri mlajših odraslih do tridesetega leta starosti in pri ženskah


29.09.2022

Bolezen napreduje počasi, a ko poči žila, je potrebna hitra reakcija

Dr. Hugon Možina o anevrizmi trebušne aorte


22.09.2022

Infektolog Trampuž še vedno prisega na uporabo zaščitnih mask

Koronavirus bo še krožil in nas okuževal


15.09.2022

Covid: Že oktobra pričakujemo med dva do štiri tisoč okužb dnevno

Epidemija v številkah z računalniškim programerjem Miho Kaduncem.


08.09.2022

Dolgi covid: Možgani mi enostavno pregorijo

Programer Davor Tavčar o dveh letih boja s posledicami covida


25.08.2022

Otrokom ne damo testa ustvarjalnosti, ampak naloge, ki omogočajo ustvarjalnost

Uspešen psiholog Todd Lubart je eden od najpomembnejših raziskovalcev človeške ustvarjalnosti


04.08.2022

Alojz Ihan: Jeseni bodo prišla cepiva, ki bodo vsebovala tudi omikron

Kakšna so zdaj priporočila svetovalne skupine za cepljenje


28.07.2022

Novi primeri opičjih koz v Sloveniji

Previdnost ni odveč. Na kaj naj bomo pozorni?


14.07.2022

Golnik – Zürich: Dobre novice o odkrivanju in zdravljenju pljučnega raka

Prav na področju zdravljenja najpogostejšega pljučnega raka je napredek največji in najhitrejši


07.07.2022

Dr. Lejko Zupanc: To je enostaven priročnik za življenje s covidom

Kdor pričakuje opustitev zaščitnih mask, ne bo zadovoljen z nasvetom


30.06.2022

Prehranske vlaknine – zanemarjen temelj zdravja

Boljša prebava, manjše tveganje za debelost, raka in sladkorno, nižji holesterol


23.06.2022

Gojmir Lešnjak Gojc o dolgem covidu: Dolgo bo trajalo, da bodo pljuča v redu

Igralec Gojmir Lešnjak Gojc je bil lanskega novembra zaradi hudega covida kar tri tedne hospitaliziran v Kliniki na Golniku. Zdravljenje je bilo uspešno in Gojc pravi, da so mu zdravniki rešili življenje. Kljub temu je po odpustu iz bolnišnice potreboval veliko časa za okrevanje in rehabilitacijo. Kakšno je njegovo počutje danes? S katerimi težavami se še bori? Ali dolgotrajni covid pri njem še vedno maha z repom? Priljubljenega igralca Gojmirja Lešnjaka Gojca je na Kras poklical Iztok Konc.


16.06.2022

Zaradi motenj dihanja med spanjem raven kisika nevarno pade – kot pri hudem covidu

Kar milijarda ljudi trpi za eno od motenj dihanja med spanjem, ocenjuje otorinolaringolog dr. Matej Delakorda iz Splošne bolnišnice Celje. Pojasnjuje, da je smrčanje najbolj blaga motnja dihanja med spanjem, apneja – to pomeni krajši ali daljši premor dihanja med spanjem – pa je med težjimi. Takrat lahko raven kisika v krvi pade tako zelo, kot pri najtežjih bolnikih s covidom, ki so potrebovali zdravljenje v bolnišnici. Zdravniki motnje dihanja med spanjem zdravijo z različnimi pristopi, med njimi je tudi kirurški poseg. Več v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: Prvi


09.06.2022

Opičje koze: Izpuščaj po celem telesu, tudi genitalijah

Pred dobrima dvema tednoma – natančneje v torek, 24. maja – so na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje potrdili prvi primer opičjih koz v Sloveniji. Žal ni ostal edini. Ta ponedeljek, 6. junija, so sporočili, da je pri nas za opičjimi kozami zbolelo že šest oseb. Število okuženih se še vedno veča tudi v drugih državah. Kaj lahko pričakujemo? Zakaj so strokovnjaki zaradi zadnjih primerov opičjih koz manj zaskrbljeni kot zaradi covida? Kakšni so znaki in simptomi ter kako se opičje koze prenašajo? Več v Ultrazvoku. Sodelujeta: epidemiologinja prim. doc. dr. Alenka Trop Skaza (NIJZ) in virolog prof. dr. Peter Hostnik (Veterinarska fakulteta v Ljubljani). Pripravlja Iztok Konc. Foto: UK government


02.06.2022

Nevrologinja: Krivci za MS so geni, okužbe, kajenje, pomanjkanje vitamina D

Ko je nevrologinja prof. dr. Tanja Hojs Fabjan, ki v Kliničnem centru v Mariboru vodi Kliniko za nevrologijo, začela svojo poklicno pot, še ni bilo na voljo zdravil za zdravljenje multiple skleroze. Danes pa že s številnimi obvladujemo bolezenske procese, ki jih sproži, in z njimi lajšamo težave bolnic in bolnikov. Zgodbe, o katerih zdaj pripoveduje dr. Hojs Fabjan, so zato lahko tudi pozitivne in optimistične.


Stran 6 od 46
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov