Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Največ bolnikov je iz mariborske, novomeške in ljubljanske zdravstvene regije.
Letos je v Sloveniji že skoraj 60 ljudi zbolelo za mišjo mrzlico. Bolezen povzročajo virusi, ki jih prenašajo gozdne voluharice, miši in drugi mali glodavci. Okužba lahko poteka blago, celo povsem brez težav, ali pa se izrazi s hudo okvaro ledvic in krvavitvami, ki se lahko končajo s smrtnim izidom. Akad. prof. dr. Tatjana Avšič Županc na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani vodi laboratorij, kamor iz vse Slovenije pošiljajo vzorce krvi bolnikov, za katere sumijo, da so zboleli za mišjo mrzlico. Virologinja in specialistka za medicinsko mikrobiologijo opozarja, da je mišja mrzlica nepredvidljiva bolezen.
Mišji mrzlici strokovno rečemo hemoragična mrzlica z renalnim sindromom, saj okužba lahko vodi do odpovedi ledvic. Enega od povzročiteljev bolezni – virus Dobráva – je odkrila prav akademikinja Tatjana Avšič Žúpanc. Virus je iz pljuč rumenogrle miši, ki so jo ujeli v bližini vasi Dobráva nad Žužemberkom, izolirala leta 1985. Po zaslugi njenega raziskovalnega dela je virus Dobráva prvi in do zdaj edini slovenski virus na referenčnem seznamu vseh do zdaj poznanih virusov. V Evropi prav Dobráva povzroča hujšo obliko hemoragične mrzlice.
Mišja mrzlica v Sloveniji ni neznanka; vsako leto namreč zabeležimo nekaj posamičnih primerov te hude bolezni. Vendar če običajno govorimo o petnajstih, dvajsetih bolnikih letno, pa se letos že bližamo številki 60. Na možnost okužbe z mišjo mrzlico moramo pomisliti tudi ob vsakem delu ali bivanju v naravi. Prav zato strokovnjaki odsvetujejo pitje vode iz izvirov v naravi in poležavanje na golih tleh. Opozarjajo na ustrezno higieno rok in priporočajo uporabo zaščitne maske pri vseh opravilih, kjer je veliko prahu.
Kako se okužimo? Kakšni so znaki in simptomi mišje mrzlice? Kako se bolezen lahko zaplete? Na kaj moramo biti še posebej pozorni? … V oddaji Ultrazvok!
906 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Največ bolnikov je iz mariborske, novomeške in ljubljanske zdravstvene regije.
Letos je v Sloveniji že skoraj 60 ljudi zbolelo za mišjo mrzlico. Bolezen povzročajo virusi, ki jih prenašajo gozdne voluharice, miši in drugi mali glodavci. Okužba lahko poteka blago, celo povsem brez težav, ali pa se izrazi s hudo okvaro ledvic in krvavitvami, ki se lahko končajo s smrtnim izidom. Akad. prof. dr. Tatjana Avšič Županc na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani vodi laboratorij, kamor iz vse Slovenije pošiljajo vzorce krvi bolnikov, za katere sumijo, da so zboleli za mišjo mrzlico. Virologinja in specialistka za medicinsko mikrobiologijo opozarja, da je mišja mrzlica nepredvidljiva bolezen.
Mišji mrzlici strokovno rečemo hemoragična mrzlica z renalnim sindromom, saj okužba lahko vodi do odpovedi ledvic. Enega od povzročiteljev bolezni – virus Dobráva – je odkrila prav akademikinja Tatjana Avšič Žúpanc. Virus je iz pljuč rumenogrle miši, ki so jo ujeli v bližini vasi Dobráva nad Žužemberkom, izolirala leta 1985. Po zaslugi njenega raziskovalnega dela je virus Dobráva prvi in do zdaj edini slovenski virus na referenčnem seznamu vseh do zdaj poznanih virusov. V Evropi prav Dobráva povzroča hujšo obliko hemoragične mrzlice.
Mišja mrzlica v Sloveniji ni neznanka; vsako leto namreč zabeležimo nekaj posamičnih primerov te hude bolezni. Vendar če običajno govorimo o petnajstih, dvajsetih bolnikih letno, pa se letos že bližamo številki 60. Na možnost okužbe z mišjo mrzlico moramo pomisliti tudi ob vsakem delu ali bivanju v naravi. Prav zato strokovnjaki odsvetujejo pitje vode iz izvirov v naravi in poležavanje na golih tleh. Opozarjajo na ustrezno higieno rok in priporočajo uporabo zaščitne maske pri vseh opravilih, kjer je veliko prahu.
Kako se okužimo? Kakšni so znaki in simptomi mišje mrzlice? Kako se bolezen lahko zaplete? Na kaj moramo biti še posebej pozorni? … V oddaji Ultrazvok!
Dogajanje spremlja virolog dr. Andrej Steyer (NLZOH)
Kaj pravi mikrobiološka stroka: ali smo ljudje glede na mikrobioto vsejedi, vegetarijanci ali vegani?
Pisatelj Jaka Tomc pravi, naj se ljudje psihiatričnih bolnišnic ne bojimo
Najprej zamaščenost jeter, sledijo vnetje, fibroza in ciroza jeter. Kaj lahko storimo?
O uporabi laserja v zobozdravstvu s prof. Borisom Gašpircem. Na začetku se je pojavil slogan "no pain dentestry" (brezboleče zobozdravstvo)
Po ocenah živi v Sloveniji do 40.000 žensk z endometriozo. Sogovornik je s kolegicami in kolegi v peritonealni tekočini v trebušni votlini našel biomarkerje, ki so značilni za endometriozo
Gospod Marjan Doler svetuje, kako se znebiti strahu pred pregledom prostate
V Sloveniji se zadnje čase rodi približno 19.000 otrok na leto. To pomeni 19.000 žensk ali še bolje: 19.000 bodočih mamic, ki jim bo Ultrazvok odgovoril na štiri vprašanja. Krat dva, če štejemo še njihove partnerje, in krat štiri, če upoštevamo še njihove starše – bodoče dedke in babice. Štiri vprašanja tokratne oddaje so: Porod leže na hrbtu, ali čepe, stoje, ali porod v vodi? Porod doma ali v porodnišnici? Lajšati porodno bolečino: da ali ne? Kaj se zgodi, če ženska ne dovoli prerezanja presredka? V Ultrazvoku sprašuje Iztok Konc, odgovarja zdravnica Damijana Bosilj, specialistka ginekologije in porodništva, vodja Ginekološko-porodnega oddelka v Splošni bolnišnici Ptuj in prejemnica naziva naj (moja) ginekologinja leta 2021, ki ga podeljuje revija Viva. Foto: Prvi
Kar osemdeset odstotkov oseb z duševnimi težavami in motnjami, ki so vključeni v psihoterapijo, je na boljšem od tistih z enakimi težavami, ki v terapijo niso vključeni
Družinski zdravnik Miljen Vidaković iz Zdravstvenega doma v Kopru pravi, da je možno prav vse; najpogosteje pa se mehurčki pojavijo po eni strani trupa ali glave.
Z infektologom o dolgem covidu, post-vac sindromu, cepljenju in maskah
»Če bi strdek nastal v glavi ali pljučih, me ne bi bilo tukaj,« pravi zdaj 23-letni Žiga Spreitzer
Dr. Lovro Žiberna o razlogih, zakaj je le malo znano o učinkovanju zdravil na žensko telo
Ali bo v prihodnje vsak imel farmakogenetsko izkaznico? Pogovor z znanstvenico dr. Vito Dolžan
Kljub drugačnemu prepričanju so znaki in simptomi celiakije zelo raznoliki
Kdaj na kolonoskopijo? Kako naj se pripravim? Kaj pa bolečina?
Kirurg Janez Svet operira enega do dva bolnika z žolčnimi kamni na dan
Na prvem mestu so vitamini. Med obogatenimi živili pa prebivalci največkrat sežejo po tistih s probiotiki
Kaj storiti? Nasvet inženirke živilske tehnologije
Neveljaven email naslov