Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Letos že več primerov nevarne mišje mrzlice

13.07.2017


Največ bolnikov je iz mariborske, novomeške in ljubljanske zdravstvene regije.

Letos je v Sloveniji že skoraj 60 ljudi zbolelo za mišjo mrzlico. Bolezen povzročajo virusi, ki jih prenašajo gozdne voluharice, miši in drugi mali glodavci. Okužba lahko poteka blago, celo povsem brez težav, ali pa se izrazi s hudo okvaro ledvic in krvavitvami, ki se lahko končajo s smrtnim izidom. Akad. prof. dr. Tatjana Avšič Županc na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani vodi laboratorij, kamor iz vse Slovenije pošiljajo vzorce krvi bolnikov, za katere sumijo, da so zboleli za mišjo mrzlico. Virologinja in specialistka za medicinsko mikrobiologijo opozarja, da je mišja mrzlica nepredvidljiva bolezen.

Mišji mrzlici strokovno rečemo hemoragična mrzlica z renalnim sindromom, saj okužba lahko vodi do odpovedi ledvic. Enega od povzročiteljev bolezni – virus Dobráva – je odkrila prav akademikinja Tatjana Avšič Žúpanc. Virus je iz pljuč rumenogrle miši, ki so jo ujeli v bližini vasi Dobráva nad Žužemberkom, izolirala leta 1985. Po zaslugi njenega raziskovalnega dela je virus Dobráva prvi in do zdaj edini slovenski virus na referenčnem seznamu vseh do zdaj poznanih virusov. V Evropi prav Dobráva povzroča hujšo obliko hemoragične mrzlice.

Mišja mrzlica v Sloveniji ni neznanka; vsako leto namreč zabeležimo nekaj posamičnih primerov te hude bolezni. Vendar če običajno govorimo o petnajstih, dvajsetih bolnikih letno, pa se letos že bližamo številki 60. Na možnost okužbe z mišjo mrzlico moramo pomisliti tudi ob vsakem delu ali bivanju v naravi. Prav zato strokovnjaki odsvetujejo pitje vode iz izvirov v naravi in poležavanje na golih tleh. Opozarjajo na ustrezno higieno rok in priporočajo uporabo zaščitne maske pri vseh opravilih, kjer je veliko prahu.

Kako se okužimo? Kakšni so znaki in simptomi mišje mrzlice? Kako se bolezen lahko zaplete? Na kaj moramo biti še posebej pozorni? … V oddaji Ultrazvok!

 


Ultrazvok

906 epizod


Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.

Letos že več primerov nevarne mišje mrzlice

13.07.2017


Največ bolnikov je iz mariborske, novomeške in ljubljanske zdravstvene regije.

Letos je v Sloveniji že skoraj 60 ljudi zbolelo za mišjo mrzlico. Bolezen povzročajo virusi, ki jih prenašajo gozdne voluharice, miši in drugi mali glodavci. Okužba lahko poteka blago, celo povsem brez težav, ali pa se izrazi s hudo okvaro ledvic in krvavitvami, ki se lahko končajo s smrtnim izidom. Akad. prof. dr. Tatjana Avšič Županc na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani vodi laboratorij, kamor iz vse Slovenije pošiljajo vzorce krvi bolnikov, za katere sumijo, da so zboleli za mišjo mrzlico. Virologinja in specialistka za medicinsko mikrobiologijo opozarja, da je mišja mrzlica nepredvidljiva bolezen.

Mišji mrzlici strokovno rečemo hemoragična mrzlica z renalnim sindromom, saj okužba lahko vodi do odpovedi ledvic. Enega od povzročiteljev bolezni – virus Dobráva – je odkrila prav akademikinja Tatjana Avšič Žúpanc. Virus je iz pljuč rumenogrle miši, ki so jo ujeli v bližini vasi Dobráva nad Žužemberkom, izolirala leta 1985. Po zaslugi njenega raziskovalnega dela je virus Dobráva prvi in do zdaj edini slovenski virus na referenčnem seznamu vseh do zdaj poznanih virusov. V Evropi prav Dobráva povzroča hujšo obliko hemoragične mrzlice.

Mišja mrzlica v Sloveniji ni neznanka; vsako leto namreč zabeležimo nekaj posamičnih primerov te hude bolezni. Vendar če običajno govorimo o petnajstih, dvajsetih bolnikih letno, pa se letos že bližamo številki 60. Na možnost okužbe z mišjo mrzlico moramo pomisliti tudi ob vsakem delu ali bivanju v naravi. Prav zato strokovnjaki odsvetujejo pitje vode iz izvirov v naravi in poležavanje na golih tleh. Opozarjajo na ustrezno higieno rok in priporočajo uporabo zaščitne maske pri vseh opravilih, kjer je veliko prahu.

Kako se okužimo? Kakšni so znaki in simptomi mišje mrzlice? Kako se bolezen lahko zaplete? Na kaj moramo biti še posebej pozorni? … V oddaji Ultrazvok!

 


12.01.2023

Mateja Logar: Covid še vedno hujši od gripe, kaj šele od prehlada

Ali je pred Evropo in Slovenijo nov velik val epidemije? Kakšno nevarnost pomeni eksplozija okužb na Kitajskem?


05.01.2023

Dr. Dolinšek: Značilna klinična slika kronične vnetne bolezni črevesa je vedno pogostejša driska

V dveh letih odkrili kar dvakrat, celo trikrat več otrok s kroničnimi črevesnimi boleznimi


29.12.2022

Farmacevtka Tina Vida Plavec in kemik Nejc Petek: črevesna mikrobiota vs. fotokemija

Prejemnika letošnjih velikih Krkinih nagrad za raziskovalno delo


22.12.2022

Slovensko znanje na naslovnici prestižne revije

Sladkorna bolezen: Celice trebušne slinavke komunicirajo s pomočjo kalcija


15.12.2022

Zdravnica iz Maribora: Ljudje še vedno zbolevajo za težko covidno pljučnico

O stanju na intenzivnem covidnem oddelku v Mariboru


08.12.2022

Pljučnica: Vsako senco nad pljuči moramo raziskati

Radiolog Igor Požek s Klinike Golnik opozarja na posebnosti nekaterih pljučnic


01.12.2022

»Brez botoksa se take operacije kile sploh ne bi upal lotiti.«

V izolski bolnišnici se z relativno novim posegom lotijo tudi največjih trebušnih kil


24.11.2022

Ključ do zdrave in dolge starosti je v imunskem sistemu

Staranje imunskega sistema - drugič


17.11.2022

Staranje imunskega sistema - prvič

Dr. Primož Rožman: Postarajo se namreč matične celice, ki sicer generirajo armado celic tako prirojenega kot tudi pridobljenega imunskega sistema


10.11.2022

Covid: Anketirani podpirajo (70%) prezračevanje, izolacijo in maske v zdravstvu ter domovih za starejše

Pri starejših od petdeset let je najbolj izraženo čustvo v povezavi s cepljenjem upanje, pri mlajših pa dvom


03.11.2022

Nov uspeh ljubljanskih kardiologov: bolnika dobro okrevata

Hitra in manj invazivna zamenjava okvarjene mitralne srčne zaklopke


27.10.2022

Ihan: Več zapletov zaradi covida je ob drugi okužbi, še več ob tretji

Priznani imunolog o dolgem covidu, cepljenju in cepivih proti covidu


20.10.2022

Roman Jerala: Smiselno je prezračevanje, uporaba mask, absolutno pa cepljenje

S sinteznim biologom o zadnjih študijah in podatkih


06.10.2022

Psihiatrinja: Panika ni smrtna, ampak ekstremno neprijetna

Panična motnja je pogostejša pri mlajših odraslih do tridesetega leta starosti in pri ženskah


29.09.2022

Bolezen napreduje počasi, a ko poči žila, je potrebna hitra reakcija

Dr. Hugon Možina o anevrizmi trebušne aorte


22.09.2022

Infektolog Trampuž še vedno prisega na uporabo zaščitnih mask

Koronavirus bo še krožil in nas okuževal


15.09.2022

Covid: Že oktobra pričakujemo med dva do štiri tisoč okužb dnevno

Epidemija v številkah z računalniškim programerjem Miho Kaduncem.


08.09.2022

Dolgi covid: Možgani mi enostavno pregorijo

Programer Davor Tavčar o dveh letih boja s posledicami covida


Stran 5 od 46
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov