Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pogovor o spolnosti naj bo odkrit, korekten in spoštljiv, poudarja prim. asist. Evita Leskovšek z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. »Obdobje čebelic in štorkelj je mimo,« dodaja z nasmehom. Zadrega in strah sta običajno najpogostejša razloga, ki preprečujeta sproščen pogovor o spolnosti in spolno prenosljivih boleznih. Posebej o slednjih bi morali govoriti večkrat, saj njihova pogostost tudi v Sloveniji narašča. Po besedah specialistke socialne medicine z NIJZ je bilo lani pri nas prijavljenih več kot 1.100 primerov spolno prenosljivih okužb.
Pri Svetovni zdravstveni organizaciji letos še posebej izpostavljajo porast gonoreje, ki se prenaša z oralnimi spolnimi odnosi in jo je, zaradi odpornosti, vedno težje zdraviti z antibiotiki.
Ob nezaščitenih spolnih odnosih, pri katerih lahko pride do okužbe, pa doktorica Leskovšek svetuje testiranje. Anonimno in brezplačno se na HIV lahko testirate vsak ponedeljek med 12 in 14 uro na Infekcijski kliniki v Ljubljani. V Sloveniji se le malo ljudi odloči za testiranje na virus HIV. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje opravimo približno dva testa na sto prebivalcev, v sosednji Avstriji skoraj deset.
Strokovnjaki opažajo, da so mladi o spolnosti in spolnih boleznih slabo obveščeni. Zato si že desetletja prizadevajo, da bi bila spolna vzgoja del šolskega kurikuluma.
Kadar pogovor nanese na spolnost, se strokovna in tudi širša javnost največkrat obrača na mlade. Ob tem pa se pogosto pozabi na starejše, ki tudi še niso pozabili na spolnost. To je med drugim pokazala tudi raziskava o spolnem življenju žensk po 65 letu.
Seznam testirnih mest: http://www.stop-aids.si/index.php/testiraj-se/kje-se-testirati
917 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Pogovor o spolnosti naj bo odkrit, korekten in spoštljiv, poudarja prim. asist. Evita Leskovšek z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. »Obdobje čebelic in štorkelj je mimo,« dodaja z nasmehom. Zadrega in strah sta običajno najpogostejša razloga, ki preprečujeta sproščen pogovor o spolnosti in spolno prenosljivih boleznih. Posebej o slednjih bi morali govoriti večkrat, saj njihova pogostost tudi v Sloveniji narašča. Po besedah specialistke socialne medicine z NIJZ je bilo lani pri nas prijavljenih več kot 1.100 primerov spolno prenosljivih okužb.
Pri Svetovni zdravstveni organizaciji letos še posebej izpostavljajo porast gonoreje, ki se prenaša z oralnimi spolnimi odnosi in jo je, zaradi odpornosti, vedno težje zdraviti z antibiotiki.
Ob nezaščitenih spolnih odnosih, pri katerih lahko pride do okužbe, pa doktorica Leskovšek svetuje testiranje. Anonimno in brezplačno se na HIV lahko testirate vsak ponedeljek med 12 in 14 uro na Infekcijski kliniki v Ljubljani. V Sloveniji se le malo ljudi odloči za testiranje na virus HIV. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje opravimo približno dva testa na sto prebivalcev, v sosednji Avstriji skoraj deset.
Strokovnjaki opažajo, da so mladi o spolnosti in spolnih boleznih slabo obveščeni. Zato si že desetletja prizadevajo, da bi bila spolna vzgoja del šolskega kurikuluma.
Kadar pogovor nanese na spolnost, se strokovna in tudi širša javnost največkrat obrača na mlade. Ob tem pa se pogosto pozabi na starejše, ki tudi še niso pozabili na spolnost. To je med drugim pokazala tudi raziskava o spolnem življenju žensk po 65 letu.
Seznam testirnih mest: http://www.stop-aids.si/index.php/testiraj-se/kje-se-testirati
Pogovor s pediatrom Petrom Najdenovim
V medicinski reviji Lancet je izšel članek o obravnavi raka dojk; soavtorica je dr. Tanja Španić iz slovenske Europe Donne
V človeškem telesu je več kot 600 mišic, ki so odgovorne za gibanje, skrbijo za presnovo kalija, glukoze ...
Pogovor z raziskovalcem dr. Sergejem Pirkmajerjem
Dolgi covid imajo v veliki večini tisti, ki so imeli zgolj blago okužbo
Pogovor z Bojanom Ambrožičem, ki že 11 mesecev trpi zaradi dolgega covida, in zdravnico Špelo Šalamon
Za meningokoknim menigitisom lahko zbolimo pri katerihkoli letih; podatki pa kažejo, da se okužba najpogosteje razvije pri dojenčkih, sledijo jim najstniki
Ker se pacientom s kroničnim rinosinusitisom stanje ni izboljšalo, se je otorinolaringolog dr. Jure Urbančič lotil raziskave. Študija je že bila nagrajena
Ali je dr. Matjaž Fležar med preizkušanjem ChatGPT-ja že tudi sam kdaj »pozabil«, da se o znakih in simptomih, o diagnozah in zdravljenju – torej o medicini – ne pogovarja s človekom ampak z umetno inteligenco?
Sodelujeta dr. Zvezdan Pirtošek in dr. Erik Montagna
Zdrave človeške ledvice vsak dan približno petdesetkrat prečistijo kri
Agresivno: »Jaz sem v redu, ti nisi v redu.«. Pasivno: »Jaz nisem v redu, ti si v redu.«. Asertivno: »Jaz sem v redu, ti si v redu.«.
V boju proti zobni gnilobi in parodontozi smo dobili »novo« orožje. Ustna higieničarka Tadeja Klemenčič iz Zdravstvenega doma Ljubljana nam je namreč za Ultrazvok predstavila tako imenovano čopasto zobno ščetko. Pravi, da si z njo zobe očistimo še bolj temeljito, saj lahko poščetkamo vsak zob posebej. Več o novi krtački v Ultrazvoku. V ambulanto ustne higieničarke Tadeje Klemenčič v Polju pri Ljubljani je odšel Iztok Konc. *Opozorilo: Zobne krtačke, nitke, zobne paste – pripomočki za umivanje zob, ki nam obljubljajo marsikaj – vendar le, če jih bomo redno uporabljali. Foto: Prvi
Bisfenol A je v EU razvrščen med strupene snovi, ki imajo škodljive učinke na našo sposobnost razmnoževanja. Spada tudi med motilce endokrinega sistema in lahko na tak način negativno vpliva na zdravje ljudi
Danijel Brezovar živi s policistično boleznijo ledvic in Crohnovo boleznijo. Nedavno je premagal raka prostate
Ljudem če že, največkrat primanjkuje železa, kalcija, joda, selena in magnezija
»Dobra« medicina se izvaja v javnem sistemu
Na čigavi strani je psihologija dela – ali je na strani delavcev ali delodajalcev?
Stanfordski zaporniški eksperiment
Slovenski infektologi zaskrbljeno poročajo, da na njihovih oddelkih skorajda ni več prostora za vse bolnike z okužbami dihal. Tudi v splošni populaciji je veliko prehlajenih, vedno več je gripe. Nenadzorovano se spet širi covid. Prof. dr. Janez Tomažič z Infekcijske klinike v Ljubljani bo v oddaji Ultrazvok pojasnil nekaj novejših spoznanj o omikronu in o dolgem covidu. K poslušanju vas vabi Iztok Konc. Foto: Pixabay
Neveljaven email naslov