Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pogovor o spolnosti naj bo odkrit, korekten in spoštljiv, poudarja prim. asist. Evita Leskovšek z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. »Obdobje čebelic in štorkelj je mimo,« dodaja z nasmehom. Zadrega in strah sta običajno najpogostejša razloga, ki preprečujeta sproščen pogovor o spolnosti in spolno prenosljivih boleznih. Posebej o slednjih bi morali govoriti večkrat, saj njihova pogostost tudi v Sloveniji narašča. Po besedah specialistke socialne medicine z NIJZ je bilo lani pri nas prijavljenih več kot 1.100 primerov spolno prenosljivih okužb.
Pri Svetovni zdravstveni organizaciji letos še posebej izpostavljajo porast gonoreje, ki se prenaša z oralnimi spolnimi odnosi in jo je, zaradi odpornosti, vedno težje zdraviti z antibiotiki.
Ob nezaščitenih spolnih odnosih, pri katerih lahko pride do okužbe, pa doktorica Leskovšek svetuje testiranje. Anonimno in brezplačno se na HIV lahko testirate vsak ponedeljek med 12 in 14 uro na Infekcijski kliniki v Ljubljani. V Sloveniji se le malo ljudi odloči za testiranje na virus HIV. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje opravimo približno dva testa na sto prebivalcev, v sosednji Avstriji skoraj deset.
Strokovnjaki opažajo, da so mladi o spolnosti in spolnih boleznih slabo obveščeni. Zato si že desetletja prizadevajo, da bi bila spolna vzgoja del šolskega kurikuluma.
Kadar pogovor nanese na spolnost, se strokovna in tudi širša javnost največkrat obrača na mlade. Ob tem pa se pogosto pozabi na starejše, ki tudi še niso pozabili na spolnost. To je med drugim pokazala tudi raziskava o spolnem življenju žensk po 65 letu.
Seznam testirnih mest: http://www.stop-aids.si/index.php/testiraj-se/kje-se-testirati
917 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Pogovor o spolnosti naj bo odkrit, korekten in spoštljiv, poudarja prim. asist. Evita Leskovšek z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. »Obdobje čebelic in štorkelj je mimo,« dodaja z nasmehom. Zadrega in strah sta običajno najpogostejša razloga, ki preprečujeta sproščen pogovor o spolnosti in spolno prenosljivih boleznih. Posebej o slednjih bi morali govoriti večkrat, saj njihova pogostost tudi v Sloveniji narašča. Po besedah specialistke socialne medicine z NIJZ je bilo lani pri nas prijavljenih več kot 1.100 primerov spolno prenosljivih okužb.
Pri Svetovni zdravstveni organizaciji letos še posebej izpostavljajo porast gonoreje, ki se prenaša z oralnimi spolnimi odnosi in jo je, zaradi odpornosti, vedno težje zdraviti z antibiotiki.
Ob nezaščitenih spolnih odnosih, pri katerih lahko pride do okužbe, pa doktorica Leskovšek svetuje testiranje. Anonimno in brezplačno se na HIV lahko testirate vsak ponedeljek med 12 in 14 uro na Infekcijski kliniki v Ljubljani. V Sloveniji se le malo ljudi odloči za testiranje na virus HIV. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje opravimo približno dva testa na sto prebivalcev, v sosednji Avstriji skoraj deset.
Strokovnjaki opažajo, da so mladi o spolnosti in spolnih boleznih slabo obveščeni. Zato si že desetletja prizadevajo, da bi bila spolna vzgoja del šolskega kurikuluma.
Kadar pogovor nanese na spolnost, se strokovna in tudi širša javnost največkrat obrača na mlade. Ob tem pa se pogosto pozabi na starejše, ki tudi še niso pozabili na spolnost. To je med drugim pokazala tudi raziskava o spolnem življenju žensk po 65 letu.
Seznam testirnih mest: http://www.stop-aids.si/index.php/testiraj-se/kje-se-testirati
Družinski zdravnik Miljen Vidaković iz Zdravstvenega doma v Kopru pravi, da je možno prav vse; najpogosteje pa se mehurčki pojavijo po eni strani trupa ali glave.
Z infektologom o dolgem covidu, post-vac sindromu, cepljenju in maskah
»Če bi strdek nastal v glavi ali pljučih, me ne bi bilo tukaj,« pravi zdaj 23-letni Žiga Spreitzer
Dr. Lovro Žiberna o razlogih, zakaj je le malo znano o učinkovanju zdravil na žensko telo
Ali bo v prihodnje vsak imel farmakogenetsko izkaznico? Pogovor z znanstvenico dr. Vito Dolžan
Kljub drugačnemu prepričanju so znaki in simptomi celiakije zelo raznoliki
Kdaj na kolonoskopijo? Kako naj se pripravim? Kaj pa bolečina?
Kirurg Janez Svet operira enega do dva bolnika z žolčnimi kamni na dan
Na prvem mestu so vitamini. Med obogatenimi živili pa prebivalci največkrat sežejo po tistih s probiotiki
Kaj storiti? Nasvet inženirke živilske tehnologije
Ali je pred Evropo in Slovenijo nov velik val epidemije? Kakšno nevarnost pomeni eksplozija okužb na Kitajskem?
V dveh letih odkrili kar dvakrat, celo trikrat več otrok s kroničnimi črevesnimi boleznimi
Prejemnika letošnjih velikih Krkinih nagrad za raziskovalno delo
Sladkorna bolezen: Celice trebušne slinavke komunicirajo s pomočjo kalcija
O stanju na intenzivnem covidnem oddelku v Mariboru
Radiolog Igor Požek s Klinike Golnik opozarja na posebnosti nekaterih pljučnic
V izolski bolnišnici se z relativno novim posegom lotijo tudi največjih trebušnih kil
Dr. Primož Rožman: Postarajo se namreč matične celice, ki sicer generirajo armado celic tako prirojenega kot tudi pridobljenega imunskega sistema
Neveljaven email naslov