Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Diagnoza: alergijski kontaktni dermatitis
Alergijski kontaktni dermatitis – poznamo ga kot ekcem – se največkrat pojavi na koži obraza in rok. Doleti nas lahko povsem nepričakovano, saj se reakcija pojavi ob stiku s kovinami in kemikalijami, ki same po sebi niso škodljive in drugim ljudem ne povzročajo nobenih težav.
Prof. dr. Tomaž Lunder z Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana pravi, da lahko alergijski kontaktni dermatitis povzročijo zelo različne snovi. Na primer kemikalije, ki se nahajajo v izdelkih za osebno higieno in v kozmetiki, kovine, iz katerih izdelujejo nakit ter alergeni, ki tičijo v barvah začasne tetovaže.
Izpuščaj, rdečica, luščenje, srbež; ekcem nas lahko doleti povsem nepričakovano. Znaki in simptomi običajno izbruhnejo ob drugem stiku kože s kritično snovjo – pri akutnem ekcemu se to lahko zgodi tako rekoč čez noč. Podatki kažejo, da je med bolniki s kožnimi boleznimi kar od 5 do 10 odstotkov bolnikov z alergijskim kontaktnim dermatitisom. Bolezen se pojavlja v vseh starostnih skupinah, nekoliko pogostejša pa je pri ženskah.
Alergenu se je treba izogniti in ga, če je le mogoče, izločiti iz našega okolja, poudarja dr. Lunder.
Kako pa zdravniki postavijo diagnozo: alergijski kontaktni dermatitis? In kako ugotovijo, na kaj je pacient alergičen? Že ob sumu na alergijski kontaktni dermatitis je potrebno testiranje. Zdravnik pacienta napoti na kožni test – za neboleče krpično ali epikutano testiranje.
Katere snovi najpogosteje povzročijo alergijski kontaktni dermatitis? Kakšni so značilni znaki in simptomi? Kako poteka zdravljenje? Oddaja Ultrazvok na Prvem!
913 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Diagnoza: alergijski kontaktni dermatitis
Alergijski kontaktni dermatitis – poznamo ga kot ekcem – se največkrat pojavi na koži obraza in rok. Doleti nas lahko povsem nepričakovano, saj se reakcija pojavi ob stiku s kovinami in kemikalijami, ki same po sebi niso škodljive in drugim ljudem ne povzročajo nobenih težav.
Prof. dr. Tomaž Lunder z Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana pravi, da lahko alergijski kontaktni dermatitis povzročijo zelo različne snovi. Na primer kemikalije, ki se nahajajo v izdelkih za osebno higieno in v kozmetiki, kovine, iz katerih izdelujejo nakit ter alergeni, ki tičijo v barvah začasne tetovaže.
Izpuščaj, rdečica, luščenje, srbež; ekcem nas lahko doleti povsem nepričakovano. Znaki in simptomi običajno izbruhnejo ob drugem stiku kože s kritično snovjo – pri akutnem ekcemu se to lahko zgodi tako rekoč čez noč. Podatki kažejo, da je med bolniki s kožnimi boleznimi kar od 5 do 10 odstotkov bolnikov z alergijskim kontaktnim dermatitisom. Bolezen se pojavlja v vseh starostnih skupinah, nekoliko pogostejša pa je pri ženskah.
Alergenu se je treba izogniti in ga, če je le mogoče, izločiti iz našega okolja, poudarja dr. Lunder.
Kako pa zdravniki postavijo diagnozo: alergijski kontaktni dermatitis? In kako ugotovijo, na kaj je pacient alergičen? Že ob sumu na alergijski kontaktni dermatitis je potrebno testiranje. Zdravnik pacienta napoti na kožni test – za neboleče krpično ali epikutano testiranje.
Katere snovi najpogosteje povzročijo alergijski kontaktni dermatitis? Kakšni so značilni znaki in simptomi? Kako poteka zdravljenje? Oddaja Ultrazvok na Prvem!
Dolgi covid imajo v veliki večini tisti, ki so imeli zgolj blago okužbo
Pogovor z Bojanom Ambrožičem, ki že 11 mesecev trpi zaradi dolgega covida, in zdravnico Špelo Šalamon
Za meningokoknim menigitisom lahko zbolimo pri katerihkoli letih; podatki pa kažejo, da se okužba najpogosteje razvije pri dojenčkih, sledijo jim najstniki
Ker se pacientom s kroničnim rinosinusitisom stanje ni izboljšalo, se je otorinolaringolog dr. Jure Urbančič lotil raziskave. Študija je že bila nagrajena
Ali je dr. Matjaž Fležar med preizkušanjem ChatGPT-ja že tudi sam kdaj »pozabil«, da se o znakih in simptomih, o diagnozah in zdravljenju – torej o medicini – ne pogovarja s človekom ampak z umetno inteligenco?
Sodelujeta dr. Zvezdan Pirtošek in dr. Erik Montagna
Zdrave človeške ledvice vsak dan približno petdesetkrat prečistijo kri
Agresivno: »Jaz sem v redu, ti nisi v redu.«. Pasivno: »Jaz nisem v redu, ti si v redu.«. Asertivno: »Jaz sem v redu, ti si v redu.«.
V boju proti zobni gnilobi in parodontozi smo dobili »novo« orožje. Ustna higieničarka Tadeja Klemenčič iz Zdravstvenega doma Ljubljana nam je namreč za Ultrazvok predstavila tako imenovano čopasto zobno ščetko. Pravi, da si z njo zobe očistimo še bolj temeljito, saj lahko poščetkamo vsak zob posebej. Več o novi krtački v Ultrazvoku. V ambulanto ustne higieničarke Tadeje Klemenčič v Polju pri Ljubljani je odšel Iztok Konc. *Opozorilo: Zobne krtačke, nitke, zobne paste – pripomočki za umivanje zob, ki nam obljubljajo marsikaj – vendar le, če jih bomo redno uporabljali. Foto: Prvi
Bisfenol A je v EU razvrščen med strupene snovi, ki imajo škodljive učinke na našo sposobnost razmnoževanja. Spada tudi med motilce endokrinega sistema in lahko na tak način negativno vpliva na zdravje ljudi
Danijel Brezovar živi s policistično boleznijo ledvic in Crohnovo boleznijo. Nedavno je premagal raka prostate
Ljudem če že, največkrat primanjkuje železa, kalcija, joda, selena in magnezija
»Dobra« medicina se izvaja v javnem sistemu
Na čigavi strani je psihologija dela – ali je na strani delavcev ali delodajalcev?
Stanfordski zaporniški eksperiment
Slovenski infektologi zaskrbljeno poročajo, da na njihovih oddelkih skorajda ni več prostora za vse bolnike z okužbami dihal. Tudi v splošni populaciji je veliko prehlajenih, vedno več je gripe. Nenadzorovano se spet širi covid. Prof. dr. Janez Tomažič z Infekcijske klinike v Ljubljani bo v oddaji Ultrazvok pojasnil nekaj novejših spoznanj o omikronu in o dolgem covidu. K poslušanju vas vabi Iztok Konc. Foto: Pixabay
Dr. Andrej Škoberne iz Kliničnega centra v Ljubljani je specialist za bolezni ledvic. Glede na bogate izkušnje in ob podpori statističnih podatkov opozarja, da kar devetdeset odstotkov ljudi ne ve, da njihove ledvice delujejo vedno slabše.Znaki in simptomi kronične ledvične bolezni se namreč pojavijo zelo pozno. Kdaj so torej nočni obiski stranišča lahko znak za težave z ledvicami, preverite v Ultrazvoku. Pripravil ga je Iztok Konc.
Preučeval je zdravljenje kronične vnetne črevesne bolezni z biološkimi zdravili
Ameriški raziskovalci objavili študijo, v kateri pišejo, da je nekoliko povišan holesterol lahko celo koristen in povezan z manjšo umrljivostjo
Strokovnjaki ocenjujejo, da le okoli pet odstotkov našega budnega časa namenimo zmerni do intenzivni telesni aktivnosti
Neveljaven email naslov