Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Diagnoza: alergijski kontaktni dermatitis
Alergijski kontaktni dermatitis – poznamo ga kot ekcem – se največkrat pojavi na koži obraza in rok. Doleti nas lahko povsem nepričakovano, saj se reakcija pojavi ob stiku s kovinami in kemikalijami, ki same po sebi niso škodljive in drugim ljudem ne povzročajo nobenih težav.
Prof. dr. Tomaž Lunder z Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana pravi, da lahko alergijski kontaktni dermatitis povzročijo zelo različne snovi. Na primer kemikalije, ki se nahajajo v izdelkih za osebno higieno in v kozmetiki, kovine, iz katerih izdelujejo nakit ter alergeni, ki tičijo v barvah začasne tetovaže.
Izpuščaj, rdečica, luščenje, srbež; ekcem nas lahko doleti povsem nepričakovano. Znaki in simptomi običajno izbruhnejo ob drugem stiku kože s kritično snovjo – pri akutnem ekcemu se to lahko zgodi tako rekoč čez noč. Podatki kažejo, da je med bolniki s kožnimi boleznimi kar od 5 do 10 odstotkov bolnikov z alergijskim kontaktnim dermatitisom. Bolezen se pojavlja v vseh starostnih skupinah, nekoliko pogostejša pa je pri ženskah.
Alergenu se je treba izogniti in ga, če je le mogoče, izločiti iz našega okolja, poudarja dr. Lunder.
Kako pa zdravniki postavijo diagnozo: alergijski kontaktni dermatitis? In kako ugotovijo, na kaj je pacient alergičen? Že ob sumu na alergijski kontaktni dermatitis je potrebno testiranje. Zdravnik pacienta napoti na kožni test – za neboleče krpično ali epikutano testiranje.
Katere snovi najpogosteje povzročijo alergijski kontaktni dermatitis? Kakšni so značilni znaki in simptomi? Kako poteka zdravljenje? Oddaja Ultrazvok na Prvem!
918 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Diagnoza: alergijski kontaktni dermatitis
Alergijski kontaktni dermatitis – poznamo ga kot ekcem – se največkrat pojavi na koži obraza in rok. Doleti nas lahko povsem nepričakovano, saj se reakcija pojavi ob stiku s kovinami in kemikalijami, ki same po sebi niso škodljive in drugim ljudem ne povzročajo nobenih težav.
Prof. dr. Tomaž Lunder z Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana pravi, da lahko alergijski kontaktni dermatitis povzročijo zelo različne snovi. Na primer kemikalije, ki se nahajajo v izdelkih za osebno higieno in v kozmetiki, kovine, iz katerih izdelujejo nakit ter alergeni, ki tičijo v barvah začasne tetovaže.
Izpuščaj, rdečica, luščenje, srbež; ekcem nas lahko doleti povsem nepričakovano. Znaki in simptomi običajno izbruhnejo ob drugem stiku kože s kritično snovjo – pri akutnem ekcemu se to lahko zgodi tako rekoč čez noč. Podatki kažejo, da je med bolniki s kožnimi boleznimi kar od 5 do 10 odstotkov bolnikov z alergijskim kontaktnim dermatitisom. Bolezen se pojavlja v vseh starostnih skupinah, nekoliko pogostejša pa je pri ženskah.
Alergenu se je treba izogniti in ga, če je le mogoče, izločiti iz našega okolja, poudarja dr. Lunder.
Kako pa zdravniki postavijo diagnozo: alergijski kontaktni dermatitis? In kako ugotovijo, na kaj je pacient alergičen? Že ob sumu na alergijski kontaktni dermatitis je potrebno testiranje. Zdravnik pacienta napoti na kožni test – za neboleče krpično ali epikutano testiranje.
Katere snovi najpogosteje povzročijo alergijski kontaktni dermatitis? Kakšni so značilni znaki in simptomi? Kako poteka zdravljenje? Oddaja Ultrazvok na Prvem!
Kar osemdeset odstotkov oseb z duševnimi težavami in motnjami, ki so vključeni v psihoterapijo, je na boljšem od tistih z enakimi težavami, ki v terapijo niso vključeni
Družinski zdravnik Miljen Vidaković iz Zdravstvenega doma v Kopru pravi, da je možno prav vse; najpogosteje pa se mehurčki pojavijo po eni strani trupa ali glave.
Z infektologom o dolgem covidu, post-vac sindromu, cepljenju in maskah
»Če bi strdek nastal v glavi ali pljučih, me ne bi bilo tukaj,« pravi zdaj 23-letni Žiga Spreitzer
Dr. Lovro Žiberna o razlogih, zakaj je le malo znano o učinkovanju zdravil na žensko telo
Ali bo v prihodnje vsak imel farmakogenetsko izkaznico? Pogovor z znanstvenico dr. Vito Dolžan
Kljub drugačnemu prepričanju so znaki in simptomi celiakije zelo raznoliki
Kdaj na kolonoskopijo? Kako naj se pripravim? Kaj pa bolečina?
Kirurg Janez Svet operira enega do dva bolnika z žolčnimi kamni na dan
Na prvem mestu so vitamini. Med obogatenimi živili pa prebivalci največkrat sežejo po tistih s probiotiki
Kaj storiti? Nasvet inženirke živilske tehnologije
Ali je pred Evropo in Slovenijo nov velik val epidemije? Kakšno nevarnost pomeni eksplozija okužb na Kitajskem?
V dveh letih odkrili kar dvakrat, celo trikrat več otrok s kroničnimi črevesnimi boleznimi
Prejemnika letošnjih velikih Krkinih nagrad za raziskovalno delo
Sladkorna bolezen: Celice trebušne slinavke komunicirajo s pomočjo kalcija
O stanju na intenzivnem covidnem oddelku v Mariboru
Radiolog Igor Požek s Klinike Golnik opozarja na posebnosti nekaterih pljučnic
V izolski bolnišnici se z relativno novim posegom lotijo tudi največjih trebušnih kil
Neveljaven email naslov