Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
»Klop je najnevarnejša zver v slovenskih gozdovih,« pravi dr. Franc Strle z Infekcijske klinike v Ljubljani.
Mnogi klopi prenašajo viruse in bakterije, ki lahko pri človeku povzročijo hude zdravstvene težave. Najpogostejša je lymska borelioza, za katero je letos zbolelo že veliko ljudi. Nevarnost pa še ni minila, saj so klopi v naravi aktivni vse do prve zmrzali.
Boreliozo prepoznamo po značilnem rdečem madežu v obliki prstana, ki se običajno pojavi na mestu klopovega vboda. Vendar pa infektolog Franc Strle s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana opozarja, da se rdečina ne pokaže pri vseh obolelih. Prav tako pa lahko najbolj značilne znake in simptome bolezni prezremo, ali pa jih pripišemo kateremu drugemu obolenju. Boreliozo lahko učinkovito zdravimo z antibiotiki.
Ali ste vedeli, da klopi v svojem življenju le trikrat pijejo kri – prvič kot ličinka, drugič kot nimfa in tretjič kot odrasla žival – običajno le samica? Klop se na gostitelja prisesa z različnimi organi, ki jih imenujemo obustne okončine. V Sloveniji živi 16 različnih vrst klopov. Biolog Tomi Trilar iz Prirodoslovnega muzeja Slovenije pravi, da je njihova povprečna življenjska doba tri leta.
Po razširjenosti okužb, ki jih prenašajo klopi, sodi Slovenija v sam evropski in svetovni vrh. Lymska borelioza je najpogostejša, sledita ji klopni meningoencefalitis in humana granulocitna anaplazmoza. Ob boreliozi, o kateri govori tokratni Ultrazvok, nas zdravniki vsako leto svarijo tudi pred klopnim meningoencefalitisom. Po številu obolelih že več let izstopata Koroška in Gorenjska regija. Kakšno je stanje letos, pa v prihodnji oddaji. Že zdaj vas vabim k poslušanju.
918 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
»Klop je najnevarnejša zver v slovenskih gozdovih,« pravi dr. Franc Strle z Infekcijske klinike v Ljubljani.
Mnogi klopi prenašajo viruse in bakterije, ki lahko pri človeku povzročijo hude zdravstvene težave. Najpogostejša je lymska borelioza, za katero je letos zbolelo že veliko ljudi. Nevarnost pa še ni minila, saj so klopi v naravi aktivni vse do prve zmrzali.
Boreliozo prepoznamo po značilnem rdečem madežu v obliki prstana, ki se običajno pojavi na mestu klopovega vboda. Vendar pa infektolog Franc Strle s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana opozarja, da se rdečina ne pokaže pri vseh obolelih. Prav tako pa lahko najbolj značilne znake in simptome bolezni prezremo, ali pa jih pripišemo kateremu drugemu obolenju. Boreliozo lahko učinkovito zdravimo z antibiotiki.
Ali ste vedeli, da klopi v svojem življenju le trikrat pijejo kri – prvič kot ličinka, drugič kot nimfa in tretjič kot odrasla žival – običajno le samica? Klop se na gostitelja prisesa z različnimi organi, ki jih imenujemo obustne okončine. V Sloveniji živi 16 različnih vrst klopov. Biolog Tomi Trilar iz Prirodoslovnega muzeja Slovenije pravi, da je njihova povprečna življenjska doba tri leta.
Po razširjenosti okužb, ki jih prenašajo klopi, sodi Slovenija v sam evropski in svetovni vrh. Lymska borelioza je najpogostejša, sledita ji klopni meningoencefalitis in humana granulocitna anaplazmoza. Ob boreliozi, o kateri govori tokratni Ultrazvok, nas zdravniki vsako leto svarijo tudi pred klopnim meningoencefalitisom. Po številu obolelih že več let izstopata Koroška in Gorenjska regija. Kakšno je stanje letos, pa v prihodnji oddaji. Že zdaj vas vabim k poslušanju.
Pogovor z zdravnikom Sašem Reboljem iz Zdravstvenega doma v Kamniku
Pogovor s pulmologom dr. Matjažem Fležarjem s Klinike Golnik
O aterosklerozi in škodljivem LDL holesterolu
O mRNK cepivu proti raku trebušne slinavke in o lekcijah cepljenja proti covidu
Najprej k osebni zdravnici, naprej k dermatologu in kirurgu
Akupunktura je zdravilna metoda, ki temelji na vbadanju iglic v akupunkturne točke na telesu. Izhaja iz teorije akupunkturnih meridianov, ki potekajo vzdolž telesa in po katerih se pretaka življenjska energija či. Na ljubljanskem Onkološkem inštitutu, kjer dela tokratni sogovornik Ultrazvoka anesteziolog doc. dr. Iztok Potočnik, z akupunkturo zdravijo bolečino in lajšajo še nekatere druge zdravstvene težave ter tegobe, ki so posledice zdravljenja rakavih obolenj. K poslušanju vabi Iztok Konc.
Dr. Matjaž Vrtovec pravi, da včasih po posegu ni potrebna niti kompresijska terapija
Za krčnimi žilami trpi kar med štirideset in petdeset odstotkov ljudi. Ženske nekoliko pogosteje od moških
Značilnost sodobnih učinkovin za zdravljenje sladkorne bolezni je, da uredijo sladkorno bolezen, vplivajo na telesno, hkrati pa varujejo ledvice in srčno-žilni sistem
»Meni je vsak glavobol bolj neprijeten kot mamografija. Celoten pregled traja zgolj nekaj minut,« pravi gospa Alma Pašanović, prostovoljka pri Europi Donni
Klinični psiholog in psihoterapevt Gregor Žvelc izpostavlja, da delo v pomagajočih poklicih človeka psihično in fizično izčrpa
Dogajanje spremlja virolog dr. Andrej Steyer (NLZOH)
Kaj pravi mikrobiološka stroka: ali smo ljudje glede na mikrobioto vsejedi, vegetarijanci ali vegani?
Pisatelj Jaka Tomc pravi, naj se ljudje psihiatričnih bolnišnic ne bojimo
Najprej zamaščenost jeter, sledijo vnetje, fibroza in ciroza jeter. Kaj lahko storimo?
O uporabi laserja v zobozdravstvu s prof. Borisom Gašpircem. Na začetku se je pojavil slogan "no pain dentestry" (brezboleče zobozdravstvo)
Po ocenah živi v Sloveniji do 40.000 žensk z endometriozo. Sogovornik je s kolegicami in kolegi v peritonealni tekočini v trebušni votlini našel biomarkerje, ki so značilni za endometriozo
Gospod Marjan Doler svetuje, kako se znebiti strahu pred pregledom prostate
V Sloveniji se zadnje čase rodi približno 19.000 otrok na leto. To pomeni 19.000 žensk ali še bolje: 19.000 bodočih mamic, ki jim bo Ultrazvok odgovoril na štiri vprašanja. Krat dva, če štejemo še njihove partnerje, in krat štiri, če upoštevamo še njihove starše – bodoče dedke in babice. Štiri vprašanja tokratne oddaje so: Porod leže na hrbtu, ali čepe, stoje, ali porod v vodi? Porod doma ali v porodnišnici? Lajšati porodno bolečino: da ali ne? Kaj se zgodi, če ženska ne dovoli prerezanja presredka? V Ultrazvoku sprašuje Iztok Konc, odgovarja zdravnica Damijana Bosilj, specialistka ginekologije in porodništva, vodja Ginekološko-porodnega oddelka v Splošni bolnišnici Ptuj in prejemnica naziva naj (moja) ginekologinja leta 2021, ki ga podeljuje revija Viva. Foto: Prvi
Neveljaven email naslov