Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
»Klop je najnevarnejša zver v slovenskih gozdovih,« pravi dr. Franc Strle z Infekcijske klinike v Ljubljani.
Mnogi klopi prenašajo viruse in bakterije, ki lahko pri človeku povzročijo hude zdravstvene težave. Najpogostejša je lymska borelioza, za katero je letos zbolelo že veliko ljudi. Nevarnost pa še ni minila, saj so klopi v naravi aktivni vse do prve zmrzali.
Boreliozo prepoznamo po značilnem rdečem madežu v obliki prstana, ki se običajno pojavi na mestu klopovega vboda. Vendar pa infektolog Franc Strle s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana opozarja, da se rdečina ne pokaže pri vseh obolelih. Prav tako pa lahko najbolj značilne znake in simptome bolezni prezremo, ali pa jih pripišemo kateremu drugemu obolenju. Boreliozo lahko učinkovito zdravimo z antibiotiki.
Ali ste vedeli, da klopi v svojem življenju le trikrat pijejo kri – prvič kot ličinka, drugič kot nimfa in tretjič kot odrasla žival – običajno le samica? Klop se na gostitelja prisesa z različnimi organi, ki jih imenujemo obustne okončine. V Sloveniji živi 16 različnih vrst klopov. Biolog Tomi Trilar iz Prirodoslovnega muzeja Slovenije pravi, da je njihova povprečna življenjska doba tri leta.
Po razširjenosti okužb, ki jih prenašajo klopi, sodi Slovenija v sam evropski in svetovni vrh. Lymska borelioza je najpogostejša, sledita ji klopni meningoencefalitis in humana granulocitna anaplazmoza. Ob boreliozi, o kateri govori tokratni Ultrazvok, nas zdravniki vsako leto svarijo tudi pred klopnim meningoencefalitisom. Po številu obolelih že več let izstopata Koroška in Gorenjska regija. Kakšno je stanje letos, pa v prihodnji oddaji. Že zdaj vas vabim k poslušanju.
918 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
»Klop je najnevarnejša zver v slovenskih gozdovih,« pravi dr. Franc Strle z Infekcijske klinike v Ljubljani.
Mnogi klopi prenašajo viruse in bakterije, ki lahko pri človeku povzročijo hude zdravstvene težave. Najpogostejša je lymska borelioza, za katero je letos zbolelo že veliko ljudi. Nevarnost pa še ni minila, saj so klopi v naravi aktivni vse do prve zmrzali.
Boreliozo prepoznamo po značilnem rdečem madežu v obliki prstana, ki se običajno pojavi na mestu klopovega vboda. Vendar pa infektolog Franc Strle s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana opozarja, da se rdečina ne pokaže pri vseh obolelih. Prav tako pa lahko najbolj značilne znake in simptome bolezni prezremo, ali pa jih pripišemo kateremu drugemu obolenju. Boreliozo lahko učinkovito zdravimo z antibiotiki.
Ali ste vedeli, da klopi v svojem življenju le trikrat pijejo kri – prvič kot ličinka, drugič kot nimfa in tretjič kot odrasla žival – običajno le samica? Klop se na gostitelja prisesa z različnimi organi, ki jih imenujemo obustne okončine. V Sloveniji živi 16 različnih vrst klopov. Biolog Tomi Trilar iz Prirodoslovnega muzeja Slovenije pravi, da je njihova povprečna življenjska doba tri leta.
Po razširjenosti okužb, ki jih prenašajo klopi, sodi Slovenija v sam evropski in svetovni vrh. Lymska borelioza je najpogostejša, sledita ji klopni meningoencefalitis in humana granulocitna anaplazmoza. Ob boreliozi, o kateri govori tokratni Ultrazvok, nas zdravniki vsako leto svarijo tudi pred klopnim meningoencefalitisom. Po številu obolelih že več let izstopata Koroška in Gorenjska regija. Kakšno je stanje letos, pa v prihodnji oddaji. Že zdaj vas vabim k poslušanju.
Dr. Primož Rožman: Postarajo se namreč matične celice, ki sicer generirajo armado celic tako prirojenega kot tudi pridobljenega imunskega sistema
Pri starejših od petdeset let je najbolj izraženo čustvo v povezavi s cepljenjem upanje, pri mlajših pa dvom
Hitra in manj invazivna zamenjava okvarjene mitralne srčne zaklopke
Priznani imunolog o dolgem covidu, cepljenju in cepivih proti covidu
S sinteznim biologom o zadnjih študijah in podatkih
V Mariboru o nekaterih novostih s področja nevrologije
Panična motnja je pogostejša pri mlajših odraslih do tridesetega leta starosti in pri ženskah
Dr. Hugon Možina o anevrizmi trebušne aorte
Koronavirus bo še krožil in nas okuževal
Epidemija v številkah z računalniškim programerjem Miho Kaduncem.
Programer Davor Tavčar o dveh letih boja s posledicami covida
Dr. Martin Rakuša o dolgem covidu
Uspešen psiholog Todd Lubart je eden od najpomembnejših raziskovalcev človeške ustvarjalnosti
Značilna je močna bolečina v prsnem košu
Kakšna so zdaj priporočila svetovalne skupine za cepljenje
Mikrobiolog Andrej Steyer o novem valu epidemije
Prav na področju zdravljenja najpogostejšega pljučnega raka je napredek največji in najhitrejši
Kdor pričakuje opustitev zaščitnih mask, ne bo zadovoljen z nasvetom
Neveljaven email naslov