Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Z njimi lajšamo in zdravimo nekatera najtežja obolenja.
Biološka zdravila so upanje za številne bolnike in njihove svojce; njihova moč navdušuje zdravnike. Kot zelo učinkovita so se izkazala zlasti na dveh področjih: pri zdravljenju nekaterih rakavih obolenj in avtoimunskih bolezni. Terapija z biološkimi zdravili je varna in ima manj stranskih učinkov, vendar je draga in zato manj dostopna. Rešitev je v tako imenovanih podobnih bioloških zdravilih, ki nastajajo tudi s slovenskim znanjem.
Biološka in podobna biološka zdravila so danes že del zdravljenja pljučnega raka, malignega melanoma, raka dojke, pa revmatoidnega artritisa, crohnove bolezni in luskavice.
Dermatolog dr. Tomaž Lunder z Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana in onkologinja dr. Tanja Čufer s Klinike Golnik:
Ko izvirnemu, strokovnjaki rečejo tudi referenčnemu biološkemu zdravilu, poteče patentna zaščita, se odprejo vrata za razvoj podobnega biološkega zdravila. V Evropi so prvo odobrili pred desetimi leti; danes jih je dovoljenih že približno dvajset. Pri razvoju podobnih bioloških zdravil ima v svetovnem merilu pomembno mesto družba Lek, ki je del farmacevtskega velikana Novartis, s svojim centrom v Mengšu. Razvoj bioloških zdravil je kompleksen in dolgotrajen proces, nič manj zahtevna pa ni tudi njihova proizvodnja, poudarja farmacevt in molekularni biolog dr. Dominik Gaser:
Biološka in podobna biološka zdravila so v zadnjem obdobju pomembno izboljšala zdravljenje težko ozdravljivih bolezni. Prizadevanja raziskovalcev in zdravnikov gredo v smeri večje oziroma širše dostopnosti in še boljše učinkovitosti.
913 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Z njimi lajšamo in zdravimo nekatera najtežja obolenja.
Biološka zdravila so upanje za številne bolnike in njihove svojce; njihova moč navdušuje zdravnike. Kot zelo učinkovita so se izkazala zlasti na dveh področjih: pri zdravljenju nekaterih rakavih obolenj in avtoimunskih bolezni. Terapija z biološkimi zdravili je varna in ima manj stranskih učinkov, vendar je draga in zato manj dostopna. Rešitev je v tako imenovanih podobnih bioloških zdravilih, ki nastajajo tudi s slovenskim znanjem.
Biološka in podobna biološka zdravila so danes že del zdravljenja pljučnega raka, malignega melanoma, raka dojke, pa revmatoidnega artritisa, crohnove bolezni in luskavice.
Dermatolog dr. Tomaž Lunder z Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana in onkologinja dr. Tanja Čufer s Klinike Golnik:
Ko izvirnemu, strokovnjaki rečejo tudi referenčnemu biološkemu zdravilu, poteče patentna zaščita, se odprejo vrata za razvoj podobnega biološkega zdravila. V Evropi so prvo odobrili pred desetimi leti; danes jih je dovoljenih že približno dvajset. Pri razvoju podobnih bioloških zdravil ima v svetovnem merilu pomembno mesto družba Lek, ki je del farmacevtskega velikana Novartis, s svojim centrom v Mengšu. Razvoj bioloških zdravil je kompleksen in dolgotrajen proces, nič manj zahtevna pa ni tudi njihova proizvodnja, poudarja farmacevt in molekularni biolog dr. Dominik Gaser:
Biološka in podobna biološka zdravila so v zadnjem obdobju pomembno izboljšala zdravljenje težko ozdravljivih bolezni. Prizadevanja raziskovalcev in zdravnikov gredo v smeri večje oziroma širše dostopnosti in še boljše učinkovitosti.
Pojasnila in nasveti epidemiologinje Alenke Trop Skaza
Samo v zadnjem tednu je v Sloveniji za covidom na novo zbolelo 224 ljudi
Krčne žile nastanejo zaradi prekomerne telesne teže, hormonskih sprememb in življenjskega sloga, ki zahteva dolgotrajno sedenje ali nepremičen stoječ položaj. Pomemben vpliv imajo genetski faktorji.
Kako je semaglutid, znan kot ozempic za sladkorno bolezen, povzročil revolucijo zdravljenja debelosti?
Bolečin je manj, izguba krvi je manjša, manj je zapletov in manj brazgotin
Legionela je atipična bakterija, ki se lahko prekomerno namnoži v vodovodnem sistemu
Zakaj so infektologi in raziskovalci pozorni na bolezni, ki jih povzročajo atipične bakterije, kot je tudi klamidija?
»Naši bolniki k sreči ne vejo, kako je, če si zdravila, ki pomaga, ne moreš privoščiti, ker si že prodal stanovanje ali hišo,« pravi hematolog Samo Zver.
Kardiolog David Žižek iz UKC Ljubljana je razvil nov pristop zdravljenja motenj srčnega ritma
Močna sluznična imunost lahko prepreči okužbo z respiratornimi virusi že v zgodnjih fazah in na tak način zmanjša možnost širjenja bolezni
Podrobneje o primeru z infektologom Andrejem Trampužem
Vitamin A je pomemben za rast, za zdrav in dober vid, krepi imunski sistem, vpliva na presnovo železa, koristi koži in lasem
Pogovor s pediatrom Petrom Najdenovim
V medicinski reviji Lancet je izšel članek o obravnavi raka dojk; soavtorica je dr. Tanja Španić iz slovenske Europe Donne
V človeškem telesu je več kot 600 mišic, ki so odgovorne za gibanje, skrbijo za presnovo kalija, glukoze ...
Pogovor z raziskovalcem dr. Sergejem Pirkmajerjem
Neveljaven email naslov