Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Z njimi lajšamo in zdravimo nekatera najtežja obolenja.
Biološka zdravila so upanje za številne bolnike in njihove svojce; njihova moč navdušuje zdravnike. Kot zelo učinkovita so se izkazala zlasti na dveh področjih: pri zdravljenju nekaterih rakavih obolenj in avtoimunskih bolezni. Terapija z biološkimi zdravili je varna in ima manj stranskih učinkov, vendar je draga in zato manj dostopna. Rešitev je v tako imenovanih podobnih bioloških zdravilih, ki nastajajo tudi s slovenskim znanjem.
Biološka in podobna biološka zdravila so danes že del zdravljenja pljučnega raka, malignega melanoma, raka dojke, pa revmatoidnega artritisa, crohnove bolezni in luskavice.
Dermatolog dr. Tomaž Lunder z Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana in onkologinja dr. Tanja Čufer s Klinike Golnik:
Ko izvirnemu, strokovnjaki rečejo tudi referenčnemu biološkemu zdravilu, poteče patentna zaščita, se odprejo vrata za razvoj podobnega biološkega zdravila. V Evropi so prvo odobrili pred desetimi leti; danes jih je dovoljenih že približno dvajset. Pri razvoju podobnih bioloških zdravil ima v svetovnem merilu pomembno mesto družba Lek, ki je del farmacevtskega velikana Novartis, s svojim centrom v Mengšu. Razvoj bioloških zdravil je kompleksen in dolgotrajen proces, nič manj zahtevna pa ni tudi njihova proizvodnja, poudarja farmacevt in molekularni biolog dr. Dominik Gaser:
Biološka in podobna biološka zdravila so v zadnjem obdobju pomembno izboljšala zdravljenje težko ozdravljivih bolezni. Prizadevanja raziskovalcev in zdravnikov gredo v smeri večje oziroma širše dostopnosti in še boljše učinkovitosti.
918 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Z njimi lajšamo in zdravimo nekatera najtežja obolenja.
Biološka zdravila so upanje za številne bolnike in njihove svojce; njihova moč navdušuje zdravnike. Kot zelo učinkovita so se izkazala zlasti na dveh področjih: pri zdravljenju nekaterih rakavih obolenj in avtoimunskih bolezni. Terapija z biološkimi zdravili je varna in ima manj stranskih učinkov, vendar je draga in zato manj dostopna. Rešitev je v tako imenovanih podobnih bioloških zdravilih, ki nastajajo tudi s slovenskim znanjem.
Biološka in podobna biološka zdravila so danes že del zdravljenja pljučnega raka, malignega melanoma, raka dojke, pa revmatoidnega artritisa, crohnove bolezni in luskavice.
Dermatolog dr. Tomaž Lunder z Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana in onkologinja dr. Tanja Čufer s Klinike Golnik:
Ko izvirnemu, strokovnjaki rečejo tudi referenčnemu biološkemu zdravilu, poteče patentna zaščita, se odprejo vrata za razvoj podobnega biološkega zdravila. V Evropi so prvo odobrili pred desetimi leti; danes jih je dovoljenih že približno dvajset. Pri razvoju podobnih bioloških zdravil ima v svetovnem merilu pomembno mesto družba Lek, ki je del farmacevtskega velikana Novartis, s svojim centrom v Mengšu. Razvoj bioloških zdravil je kompleksen in dolgotrajen proces, nič manj zahtevna pa ni tudi njihova proizvodnja, poudarja farmacevt in molekularni biolog dr. Dominik Gaser:
Biološka in podobna biološka zdravila so v zadnjem obdobju pomembno izboljšala zdravljenje težko ozdravljivih bolezni. Prizadevanja raziskovalcev in zdravnikov gredo v smeri večje oziroma širše dostopnosti in še boljše učinkovitosti.
Kar osemdeset odstotkov oseb z duševnimi težavami in motnjami, ki so vključeni v psihoterapijo, je na boljšem od tistih z enakimi težavami, ki v terapijo niso vključeni
Družinski zdravnik Miljen Vidaković iz Zdravstvenega doma v Kopru pravi, da je možno prav vse; najpogosteje pa se mehurčki pojavijo po eni strani trupa ali glave.
Z infektologom o dolgem covidu, post-vac sindromu, cepljenju in maskah
»Če bi strdek nastal v glavi ali pljučih, me ne bi bilo tukaj,« pravi zdaj 23-letni Žiga Spreitzer
Dr. Lovro Žiberna o razlogih, zakaj je le malo znano o učinkovanju zdravil na žensko telo
Ali bo v prihodnje vsak imel farmakogenetsko izkaznico? Pogovor z znanstvenico dr. Vito Dolžan
Kljub drugačnemu prepričanju so znaki in simptomi celiakije zelo raznoliki
Kdaj na kolonoskopijo? Kako naj se pripravim? Kaj pa bolečina?
Kirurg Janez Svet operira enega do dva bolnika z žolčnimi kamni na dan
Na prvem mestu so vitamini. Med obogatenimi živili pa prebivalci največkrat sežejo po tistih s probiotiki
Kaj storiti? Nasvet inženirke živilske tehnologije
Ali je pred Evropo in Slovenijo nov velik val epidemije? Kakšno nevarnost pomeni eksplozija okužb na Kitajskem?
V dveh letih odkrili kar dvakrat, celo trikrat več otrok s kroničnimi črevesnimi boleznimi
Prejemnika letošnjih velikih Krkinih nagrad za raziskovalno delo
Sladkorna bolezen: Celice trebušne slinavke komunicirajo s pomočjo kalcija
O stanju na intenzivnem covidnem oddelku v Mariboru
Radiolog Igor Požek s Klinike Golnik opozarja na posebnosti nekaterih pljučnic
V izolski bolnišnici se z relativno novim posegom lotijo tudi največjih trebušnih kil
Neveljaven email naslov