Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Nove terapevtske metode povrnejo samostojnost in neodvisnost
Parkinsonova bolezen je nevrološko obolenje, ki se po navadi začne po petdesetem letu starosti. Čeprav zdravila, ki bi Parkinsonovo bolezen ustavilo in pozdravilo, še ne poznamo, pa v boju z njo vseeno nismo povsem nemočni. S sodobnimi metodami zdravljenja namreč lahko ublažimo najpogostejše težave ter bolnicam in bolnikom omogočimo bolj samostojno in neodvisno življenje.
Strokovnjaki ocenjujejo, da je v Sloveniji približno 7000 bolnikov s Parkinsonovo boleznijo, po svetu pa več kot šest milijonov.
“Imam pacientko, ki je stara 74 let in se s Parkinsonovo boleznijo spopada zadnjih devet let. Pri njej zdravljenje s tabletami po šestih letih ni bilo več učinkovito. Dokler so zdravila delovala, je lahko vse opravljala samostojno in ni imela bolezenskih težav. Ko pa so tablete popustile, ko je – kot rečemo zdravniki – šla v izklop, pa ni mogla več niti vstati niti hoditi. Pri dnevnih opravilih je bila kar štirideset, celo petdeset odstotkov časa popolnoma odvisna od tuje pomoči.” Dr. Pablo Mir iz Seville pojasnjuje, da je za Parkinsonovo bolezen značilno počasno propadanje globokih možganskih jeder in pomanjkanje živčnega prenašalca dopamina. Bolezen spremljajo motnje gibanja in tresenje okončin, zdravniki pa za lajšanje znakov najprej predpišejo zdravila v obliki tablet.
Vzroka za Parkinsonovo bolezen še ne poznamo. Ko obolenje napreduje in bolezenskih težav ne moremo več obvladati s tabletami, so nam na voljo trije postopki zdravljenja, s katerimi lahko pomagamo bolnicam in bolnikom. To so: stimuliranje globokih možganskih jeder s pomočjo elektrod, dovajanje zdravila v podkožje in kot tretje dovajanje zdravila s posebno črpalko v črevesje. “S stimulacijo globokih možganskih jeder smo pacientki omogočili, da je brez težav preživela ves dan. Dnevna opravila je lahko opravljala povsem samostojno. Njeno življenje je bilo normalno, kot da ne bi imela Parkinsonove bolezni,” pojasnjuje dr. Mir.
V oddaji govorijo dr. Pablo Mir ( Universidad de Sevilla), dr. Martin Rakuša (UKC Maribor) in dr. Uroš Rot (UKC Ljubljana); udeleženci letošnjega Nevrološkega kongresa, ki ga je pripravilo Združenje nevrologov Slovenije.
918 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Nove terapevtske metode povrnejo samostojnost in neodvisnost
Parkinsonova bolezen je nevrološko obolenje, ki se po navadi začne po petdesetem letu starosti. Čeprav zdravila, ki bi Parkinsonovo bolezen ustavilo in pozdravilo, še ne poznamo, pa v boju z njo vseeno nismo povsem nemočni. S sodobnimi metodami zdravljenja namreč lahko ublažimo najpogostejše težave ter bolnicam in bolnikom omogočimo bolj samostojno in neodvisno življenje.
Strokovnjaki ocenjujejo, da je v Sloveniji približno 7000 bolnikov s Parkinsonovo boleznijo, po svetu pa več kot šest milijonov.
“Imam pacientko, ki je stara 74 let in se s Parkinsonovo boleznijo spopada zadnjih devet let. Pri njej zdravljenje s tabletami po šestih letih ni bilo več učinkovito. Dokler so zdravila delovala, je lahko vse opravljala samostojno in ni imela bolezenskih težav. Ko pa so tablete popustile, ko je – kot rečemo zdravniki – šla v izklop, pa ni mogla več niti vstati niti hoditi. Pri dnevnih opravilih je bila kar štirideset, celo petdeset odstotkov časa popolnoma odvisna od tuje pomoči.” Dr. Pablo Mir iz Seville pojasnjuje, da je za Parkinsonovo bolezen značilno počasno propadanje globokih možganskih jeder in pomanjkanje živčnega prenašalca dopamina. Bolezen spremljajo motnje gibanja in tresenje okončin, zdravniki pa za lajšanje znakov najprej predpišejo zdravila v obliki tablet.
Vzroka za Parkinsonovo bolezen še ne poznamo. Ko obolenje napreduje in bolezenskih težav ne moremo več obvladati s tabletami, so nam na voljo trije postopki zdravljenja, s katerimi lahko pomagamo bolnicam in bolnikom. To so: stimuliranje globokih možganskih jeder s pomočjo elektrod, dovajanje zdravila v podkožje in kot tretje dovajanje zdravila s posebno črpalko v črevesje. “S stimulacijo globokih možganskih jeder smo pacientki omogočili, da je brez težav preživela ves dan. Dnevna opravila je lahko opravljala povsem samostojno. Njeno življenje je bilo normalno, kot da ne bi imela Parkinsonove bolezni,” pojasnjuje dr. Mir.
V oddaji govorijo dr. Pablo Mir ( Universidad de Sevilla), dr. Martin Rakuša (UKC Maribor) in dr. Uroš Rot (UKC Ljubljana); udeleženci letošnjega Nevrološkega kongresa, ki ga je pripravilo Združenje nevrologov Slovenije.
Vitamin A je pomemben za rast, za zdrav in dober vid, krepi imunski sistem, vpliva na presnovo železa, koristi koži in lasem
Pogovor s pediatrom Petrom Najdenovim
V medicinski reviji Lancet je izšel članek o obravnavi raka dojk; soavtorica je dr. Tanja Španić iz slovenske Europe Donne
V človeškem telesu je več kot 600 mišic, ki so odgovorne za gibanje, skrbijo za presnovo kalija, glukoze ...
Pogovor z raziskovalcem dr. Sergejem Pirkmajerjem
Dolgi covid imajo v veliki večini tisti, ki so imeli zgolj blago okužbo
Pogovor z Bojanom Ambrožičem, ki že 11 mesecev trpi zaradi dolgega covida, in zdravnico Špelo Šalamon
Za meningokoknim menigitisom lahko zbolimo pri katerihkoli letih; podatki pa kažejo, da se okužba najpogosteje razvije pri dojenčkih, sledijo jim najstniki
Ker se pacientom s kroničnim rinosinusitisom stanje ni izboljšalo, se je otorinolaringolog dr. Jure Urbančič lotil raziskave. Študija je že bila nagrajena
Ali je dr. Matjaž Fležar med preizkušanjem ChatGPT-ja že tudi sam kdaj »pozabil«, da se o znakih in simptomih, o diagnozah in zdravljenju – torej o medicini – ne pogovarja s človekom ampak z umetno inteligenco?
Sodelujeta dr. Zvezdan Pirtošek in dr. Erik Montagna
Zdrave človeške ledvice vsak dan približno petdesetkrat prečistijo kri
Agresivno: »Jaz sem v redu, ti nisi v redu.«. Pasivno: »Jaz nisem v redu, ti si v redu.«. Asertivno: »Jaz sem v redu, ti si v redu.«.
V boju proti zobni gnilobi in parodontozi smo dobili »novo« orožje. Ustna higieničarka Tadeja Klemenčič iz Zdravstvenega doma Ljubljana nam je namreč za Ultrazvok predstavila tako imenovano čopasto zobno ščetko. Pravi, da si z njo zobe očistimo še bolj temeljito, saj lahko poščetkamo vsak zob posebej. Več o novi krtački v Ultrazvoku. V ambulanto ustne higieničarke Tadeje Klemenčič v Polju pri Ljubljani je odšel Iztok Konc. *Opozorilo: Zobne krtačke, nitke, zobne paste – pripomočki za umivanje zob, ki nam obljubljajo marsikaj – vendar le, če jih bomo redno uporabljali. Foto: Prvi
Bisfenol A je v EU razvrščen med strupene snovi, ki imajo škodljive učinke na našo sposobnost razmnoževanja. Spada tudi med motilce endokrinega sistema in lahko na tak način negativno vpliva na zdravje ljudi
Danijel Brezovar živi s policistično boleznijo ledvic in Crohnovo boleznijo. Nedavno je premagal raka prostate
Ljudem če že, največkrat primanjkuje železa, kalcija, joda, selena in magnezija
»Dobra« medicina se izvaja v javnem sistemu
Na čigavi strani je psihologija dela – ali je na strani delavcev ali delodajalcev?
Stanfordski zaporniški eksperiment
Neveljaven email naslov