Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Nove terapevtske metode povrnejo samostojnost in neodvisnost
Parkinsonova bolezen je nevrološko obolenje, ki se po navadi začne po petdesetem letu starosti. Čeprav zdravila, ki bi Parkinsonovo bolezen ustavilo in pozdravilo, še ne poznamo, pa v boju z njo vseeno nismo povsem nemočni. S sodobnimi metodami zdravljenja namreč lahko ublažimo najpogostejše težave ter bolnicam in bolnikom omogočimo bolj samostojno in neodvisno življenje.
Strokovnjaki ocenjujejo, da je v Sloveniji približno 7000 bolnikov s Parkinsonovo boleznijo, po svetu pa več kot šest milijonov.
“Imam pacientko, ki je stara 74 let in se s Parkinsonovo boleznijo spopada zadnjih devet let. Pri njej zdravljenje s tabletami po šestih letih ni bilo več učinkovito. Dokler so zdravila delovala, je lahko vse opravljala samostojno in ni imela bolezenskih težav. Ko pa so tablete popustile, ko je – kot rečemo zdravniki – šla v izklop, pa ni mogla več niti vstati niti hoditi. Pri dnevnih opravilih je bila kar štirideset, celo petdeset odstotkov časa popolnoma odvisna od tuje pomoči.” Dr. Pablo Mir iz Seville pojasnjuje, da je za Parkinsonovo bolezen značilno počasno propadanje globokih možganskih jeder in pomanjkanje živčnega prenašalca dopamina. Bolezen spremljajo motnje gibanja in tresenje okončin, zdravniki pa za lajšanje znakov najprej predpišejo zdravila v obliki tablet.
Vzroka za Parkinsonovo bolezen še ne poznamo. Ko obolenje napreduje in bolezenskih težav ne moremo več obvladati s tabletami, so nam na voljo trije postopki zdravljenja, s katerimi lahko pomagamo bolnicam in bolnikom. To so: stimuliranje globokih možganskih jeder s pomočjo elektrod, dovajanje zdravila v podkožje in kot tretje dovajanje zdravila s posebno črpalko v črevesje. “S stimulacijo globokih možganskih jeder smo pacientki omogočili, da je brez težav preživela ves dan. Dnevna opravila je lahko opravljala povsem samostojno. Njeno življenje je bilo normalno, kot da ne bi imela Parkinsonove bolezni,” pojasnjuje dr. Mir.
V oddaji govorijo dr. Pablo Mir ( Universidad de Sevilla), dr. Martin Rakuša (UKC Maribor) in dr. Uroš Rot (UKC Ljubljana); udeleženci letošnjega Nevrološkega kongresa, ki ga je pripravilo Združenje nevrologov Slovenije.
918 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Nove terapevtske metode povrnejo samostojnost in neodvisnost
Parkinsonova bolezen je nevrološko obolenje, ki se po navadi začne po petdesetem letu starosti. Čeprav zdravila, ki bi Parkinsonovo bolezen ustavilo in pozdravilo, še ne poznamo, pa v boju z njo vseeno nismo povsem nemočni. S sodobnimi metodami zdravljenja namreč lahko ublažimo najpogostejše težave ter bolnicam in bolnikom omogočimo bolj samostojno in neodvisno življenje.
Strokovnjaki ocenjujejo, da je v Sloveniji približno 7000 bolnikov s Parkinsonovo boleznijo, po svetu pa več kot šest milijonov.
“Imam pacientko, ki je stara 74 let in se s Parkinsonovo boleznijo spopada zadnjih devet let. Pri njej zdravljenje s tabletami po šestih letih ni bilo več učinkovito. Dokler so zdravila delovala, je lahko vse opravljala samostojno in ni imela bolezenskih težav. Ko pa so tablete popustile, ko je – kot rečemo zdravniki – šla v izklop, pa ni mogla več niti vstati niti hoditi. Pri dnevnih opravilih je bila kar štirideset, celo petdeset odstotkov časa popolnoma odvisna od tuje pomoči.” Dr. Pablo Mir iz Seville pojasnjuje, da je za Parkinsonovo bolezen značilno počasno propadanje globokih možganskih jeder in pomanjkanje živčnega prenašalca dopamina. Bolezen spremljajo motnje gibanja in tresenje okončin, zdravniki pa za lajšanje znakov najprej predpišejo zdravila v obliki tablet.
Vzroka za Parkinsonovo bolezen še ne poznamo. Ko obolenje napreduje in bolezenskih težav ne moremo več obvladati s tabletami, so nam na voljo trije postopki zdravljenja, s katerimi lahko pomagamo bolnicam in bolnikom. To so: stimuliranje globokih možganskih jeder s pomočjo elektrod, dovajanje zdravila v podkožje in kot tretje dovajanje zdravila s posebno črpalko v črevesje. “S stimulacijo globokih možganskih jeder smo pacientki omogočili, da je brez težav preživela ves dan. Dnevna opravila je lahko opravljala povsem samostojno. Njeno življenje je bilo normalno, kot da ne bi imela Parkinsonove bolezni,” pojasnjuje dr. Mir.
V oddaji govorijo dr. Pablo Mir ( Universidad de Sevilla), dr. Martin Rakuša (UKC Maribor) in dr. Uroš Rot (UKC Ljubljana); udeleženci letošnjega Nevrološkega kongresa, ki ga je pripravilo Združenje nevrologov Slovenije.
Pogovor z zdravnikom Sašem Reboljem iz Zdravstvenega doma v Kamniku
Pogovor s pulmologom dr. Matjažem Fležarjem s Klinike Golnik
O aterosklerozi in škodljivem LDL holesterolu
O mRNK cepivu proti raku trebušne slinavke in o lekcijah cepljenja proti covidu
Najprej k osebni zdravnici, naprej k dermatologu in kirurgu
Akupunktura je zdravilna metoda, ki temelji na vbadanju iglic v akupunkturne točke na telesu. Izhaja iz teorije akupunkturnih meridianov, ki potekajo vzdolž telesa in po katerih se pretaka življenjska energija či. Na ljubljanskem Onkološkem inštitutu, kjer dela tokratni sogovornik Ultrazvoka anesteziolog doc. dr. Iztok Potočnik, z akupunkturo zdravijo bolečino in lajšajo še nekatere druge zdravstvene težave ter tegobe, ki so posledice zdravljenja rakavih obolenj. K poslušanju vabi Iztok Konc.
Dr. Matjaž Vrtovec pravi, da včasih po posegu ni potrebna niti kompresijska terapija
Za krčnimi žilami trpi kar med štirideset in petdeset odstotkov ljudi. Ženske nekoliko pogosteje od moških
Značilnost sodobnih učinkovin za zdravljenje sladkorne bolezni je, da uredijo sladkorno bolezen, vplivajo na telesno, hkrati pa varujejo ledvice in srčno-žilni sistem
»Meni je vsak glavobol bolj neprijeten kot mamografija. Celoten pregled traja zgolj nekaj minut,« pravi gospa Alma Pašanović, prostovoljka pri Europi Donni
Klinični psiholog in psihoterapevt Gregor Žvelc izpostavlja, da delo v pomagajočih poklicih človeka psihično in fizično izčrpa
Dogajanje spremlja virolog dr. Andrej Steyer (NLZOH)
Kaj pravi mikrobiološka stroka: ali smo ljudje glede na mikrobioto vsejedi, vegetarijanci ali vegani?
Pisatelj Jaka Tomc pravi, naj se ljudje psihiatričnih bolnišnic ne bojimo
Najprej zamaščenost jeter, sledijo vnetje, fibroza in ciroza jeter. Kaj lahko storimo?
O uporabi laserja v zobozdravstvu s prof. Borisom Gašpircem. Na začetku se je pojavil slogan "no pain dentestry" (brezboleče zobozdravstvo)
Po ocenah živi v Sloveniji do 40.000 žensk z endometriozo. Sogovornik je s kolegicami in kolegi v peritonealni tekočini v trebušni votlini našel biomarkerje, ki so značilni za endometriozo
Gospod Marjan Doler svetuje, kako se znebiti strahu pred pregledom prostate
V Sloveniji se zadnje čase rodi približno 19.000 otrok na leto. To pomeni 19.000 žensk ali še bolje: 19.000 bodočih mamic, ki jim bo Ultrazvok odgovoril na štiri vprašanja. Krat dva, če štejemo še njihove partnerje, in krat štiri, če upoštevamo še njihove starše – bodoče dedke in babice. Štiri vprašanja tokratne oddaje so: Porod leže na hrbtu, ali čepe, stoje, ali porod v vodi? Porod doma ali v porodnišnici? Lajšati porodno bolečino: da ali ne? Kaj se zgodi, če ženska ne dovoli prerezanja presredka? V Ultrazvoku sprašuje Iztok Konc, odgovarja zdravnica Damijana Bosilj, specialistka ginekologije in porodništva, vodja Ginekološko-porodnega oddelka v Splošni bolnišnici Ptuj in prejemnica naziva naj (moja) ginekologinja leta 2021, ki ga podeljuje revija Viva. Foto: Prvi
Neveljaven email naslov