Dobra in slaba novica o moči nevroplastičnosti

Dr. Veronika Rutar Gorišek je nevrologinja in raziskovalka. Preučuje, kako možganska kap prizadene govor in spomin. Pravi, da ima za nas dobro in slabo novico. Podrobneje bo o tem govorila v tokratni oddaji Ultrazvok. V literaturi sicer lahko preberemo, da so možganske celice zelo občutljive in ob kapi začnejo že po nekaj minutah propadati. Vendar pa se obenem sprožijo tudi procesi, ki v večji ali manjši meri pripomorejo k popravljanju poškodovanih možganskih centrov. To opisujemo kot nevroplastičnost možganov. 

Možganska kap pusti zelo različne posledice. Pogosto prizadene gibanje in povzroči ohromelost telesa; oslabi pa tudi mišljenje, računanje, spomin, še posebej pa govor. Dr. Veronika Rutar Gorišek je pregledala deset bolnikov z oškodovanim govorom po možganski kapi. Pri nekaterih se je sposobnost govora povrnila hitreje in v večji meri kot pri drugih. Uspešnost okrevanja je odvisna od starosti bolnika, izobrazbe in od stanja njegovih žil.

Podatki kažejo, da možgansko kap v Sloveniji doživi približno 4400 ljudi na leto. Za uspešno zdravljenje in rehabilitacijo je pomembno hitro ukrepanje. Pomaga nam kratica GROM. Črka G predstavlja govor, ki je zaradi kapi nerazumljiv. R opozarja na negibno roko. Črka O pomeni za možgansko kap značilen asimetričen obraz s spuščenim ustnim kotom. Zadnja črka v besedi GROM je M – kot minuta za čim hitrejše ukrepanje in prvo pomoč.