Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ribe so vir zdravja, vendar pogosto slišimo tudi o strupih, ki so lahko v njih
Ribe so vir beljakovin in zdravih omega-3 nenasičenih maščobnih kislin. Vsebujejo tudi nekatere najpomembnejše vitamine in minerale. V Sloveniji zaužijemo premalo rib, poudarja dr. Stanislava Kirinčič z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Po najnovejših podatkih Statističnega urada Slovenije zaužije pri nas vsak član gospodinjstva le približno kilogram in sedemdeset dekagramov svežih ali zamrznjenih rib na leto.
Beljakovine, zdrave omega-3 maščobne kisline, vitamina A in D, pa vitamini iz skupine B, kalcij, jod, fosfor, magnezij, selen in baker. Če nam teh snovi primanjkuje, opozarja doktorica Kirinčič, to slabo vpliva na naše zdravje.
Kako prepoznamo sveže ribe? Pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje so zapisali, da sveže ribe nimajo vonja oziroma je ta značilen za svežo ribo. Oči sveže ribe so čvrste; beločnice in leče so prozorne, šarenica pa jasno obarvana. Škrge morajo biti živo rdeče in vlažne, škržni pokrovec pa je pri sveži ribi čvrsto zaprt. Žive, svetle in sijoče barve mora biti tudi površina ribe, koža napeta, luske pa se morajo čvrsto prilegati telesu.
Pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje svetujejo, naj ribe doma takoj shranimo v hladilnik pri temperaturi do 5°C ali pa naj jih zamrznemo na najmanj minus 18°. Paziti moramo, da se ne dotikajo drugih živil in da se ne izceja mesni sok. Zamrznjeno ribo vedno odtajajmo v originalni embalaži – v hladilniku ali pod mrzlo tekočo vodo. Rib pred pripravo ne puščajmo na kuhinjskih površinah pri sobni temperaturi.
918 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Ribe so vir zdravja, vendar pogosto slišimo tudi o strupih, ki so lahko v njih
Ribe so vir beljakovin in zdravih omega-3 nenasičenih maščobnih kislin. Vsebujejo tudi nekatere najpomembnejše vitamine in minerale. V Sloveniji zaužijemo premalo rib, poudarja dr. Stanislava Kirinčič z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Po najnovejših podatkih Statističnega urada Slovenije zaužije pri nas vsak član gospodinjstva le približno kilogram in sedemdeset dekagramov svežih ali zamrznjenih rib na leto.
Beljakovine, zdrave omega-3 maščobne kisline, vitamina A in D, pa vitamini iz skupine B, kalcij, jod, fosfor, magnezij, selen in baker. Če nam teh snovi primanjkuje, opozarja doktorica Kirinčič, to slabo vpliva na naše zdravje.
Kako prepoznamo sveže ribe? Pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje so zapisali, da sveže ribe nimajo vonja oziroma je ta značilen za svežo ribo. Oči sveže ribe so čvrste; beločnice in leče so prozorne, šarenica pa jasno obarvana. Škrge morajo biti živo rdeče in vlažne, škržni pokrovec pa je pri sveži ribi čvrsto zaprt. Žive, svetle in sijoče barve mora biti tudi površina ribe, koža napeta, luske pa se morajo čvrsto prilegati telesu.
Pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje svetujejo, naj ribe doma takoj shranimo v hladilnik pri temperaturi do 5°C ali pa naj jih zamrznemo na najmanj minus 18°. Paziti moramo, da se ne dotikajo drugih živil in da se ne izceja mesni sok. Zamrznjeno ribo vedno odtajajmo v originalni embalaži – v hladilniku ali pod mrzlo tekočo vodo. Rib pred pripravo ne puščajmo na kuhinjskih površinah pri sobni temperaturi.
Vitamin A je pomemben za rast, za zdrav in dober vid, krepi imunski sistem, vpliva na presnovo železa, koristi koži in lasem
Pogovor s pediatrom Petrom Najdenovim
V medicinski reviji Lancet je izšel članek o obravnavi raka dojk; soavtorica je dr. Tanja Španić iz slovenske Europe Donne
V človeškem telesu je več kot 600 mišic, ki so odgovorne za gibanje, skrbijo za presnovo kalija, glukoze ...
Pogovor z raziskovalcem dr. Sergejem Pirkmajerjem
Dolgi covid imajo v veliki večini tisti, ki so imeli zgolj blago okužbo
Pogovor z Bojanom Ambrožičem, ki že 11 mesecev trpi zaradi dolgega covida, in zdravnico Špelo Šalamon
Za meningokoknim menigitisom lahko zbolimo pri katerihkoli letih; podatki pa kažejo, da se okužba najpogosteje razvije pri dojenčkih, sledijo jim najstniki
Ker se pacientom s kroničnim rinosinusitisom stanje ni izboljšalo, se je otorinolaringolog dr. Jure Urbančič lotil raziskave. Študija je že bila nagrajena
Ali je dr. Matjaž Fležar med preizkušanjem ChatGPT-ja že tudi sam kdaj »pozabil«, da se o znakih in simptomih, o diagnozah in zdravljenju – torej o medicini – ne pogovarja s človekom ampak z umetno inteligenco?
Sodelujeta dr. Zvezdan Pirtošek in dr. Erik Montagna
Zdrave človeške ledvice vsak dan približno petdesetkrat prečistijo kri
Agresivno: »Jaz sem v redu, ti nisi v redu.«. Pasivno: »Jaz nisem v redu, ti si v redu.«. Asertivno: »Jaz sem v redu, ti si v redu.«.
V boju proti zobni gnilobi in parodontozi smo dobili »novo« orožje. Ustna higieničarka Tadeja Klemenčič iz Zdravstvenega doma Ljubljana nam je namreč za Ultrazvok predstavila tako imenovano čopasto zobno ščetko. Pravi, da si z njo zobe očistimo še bolj temeljito, saj lahko poščetkamo vsak zob posebej. Več o novi krtački v Ultrazvoku. V ambulanto ustne higieničarke Tadeje Klemenčič v Polju pri Ljubljani je odšel Iztok Konc. *Opozorilo: Zobne krtačke, nitke, zobne paste – pripomočki za umivanje zob, ki nam obljubljajo marsikaj – vendar le, če jih bomo redno uporabljali. Foto: Prvi
Bisfenol A je v EU razvrščen med strupene snovi, ki imajo škodljive učinke na našo sposobnost razmnoževanja. Spada tudi med motilce endokrinega sistema in lahko na tak način negativno vpliva na zdravje ljudi
Danijel Brezovar živi s policistično boleznijo ledvic in Crohnovo boleznijo. Nedavno je premagal raka prostate
Ljudem če že, največkrat primanjkuje železa, kalcija, joda, selena in magnezija
»Dobra« medicina se izvaja v javnem sistemu
Na čigavi strani je psihologija dela – ali je na strani delavcev ali delodajalcev?
Stanfordski zaporniški eksperiment
Neveljaven email naslov