Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Prva izbira pri kronični nespečnosti bi morala biti kognitivno-vedenjska terapija
Iz podatkov razberemo, da kar vsak tretji človek trpi zaradi nespečnosti ali drugih motenj spanja. Rešitev težave pa še zdaleč ni le v uspavalnih tabletah. »Čudežnega zdravila za zdravljenje nespečnosti še ne poznamo,« pravi somnologinja prof. dr. Leja Dolenc Grošelj, ki v Ljubljani vodi osrednji slovenski Center za motnje spanja. Opozarja, da je zmotno prepričanje, da se s kronično nespečnostjo najlaže spopademo s tabletami. Nasprotno: prva izbira bi morala biti kognitivno-vedenjska terapija.
Vedno iščemo vzrok za nespečnost. Zavedati se namreč moramo, da imajo vsa zdravila proti motnjam spanja stranske učinke. Trajna terapija, ki bi trajala več kot tri tedne, za nespečnost ni indicirana. Zato moramo skrbno presoditi, v katerih primerih se odločimo za terapijo z zdravili in s katerimi. Izbiramo lahko med hipnotiki in antidepresivi. Vendar moramo vedno prej dobro pretehtati med dobrobitjo za pacienta in škodljivimi učinki. – dr. Leja Dolenc Grošelj
Potrebo po spanju uravnavata dva procesa. Prvi je iskanje ravnotežja med aktivnostjo in počitkom oziroma med spanjem in budnostjo. Ta prvi mehanizem vpliva na to, koliko časa bomo spali. Kaj pa drugi mehanizem? Drugi pa odloča o tem, kdaj bomo spali. To je bioritem vsakega posameznika, ki ga narekuje notranja biološka ura.
Spanje je osnovna življenjska potreba, vendar pa se danes vedno več ljudi srečuje s pomanjkanjem spanja in nespečnostjo. Strokovnjaki so zaskrbljeni, saj so raziskave pokazale, da Slovenci spimo vedno manj; da bi se uspavali pa prepogosto sežemo po uspavalnih tabletah.
904 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Prva izbira pri kronični nespečnosti bi morala biti kognitivno-vedenjska terapija
Iz podatkov razberemo, da kar vsak tretji človek trpi zaradi nespečnosti ali drugih motenj spanja. Rešitev težave pa še zdaleč ni le v uspavalnih tabletah. »Čudežnega zdravila za zdravljenje nespečnosti še ne poznamo,« pravi somnologinja prof. dr. Leja Dolenc Grošelj, ki v Ljubljani vodi osrednji slovenski Center za motnje spanja. Opozarja, da je zmotno prepričanje, da se s kronično nespečnostjo najlaže spopademo s tabletami. Nasprotno: prva izbira bi morala biti kognitivno-vedenjska terapija.
Vedno iščemo vzrok za nespečnost. Zavedati se namreč moramo, da imajo vsa zdravila proti motnjam spanja stranske učinke. Trajna terapija, ki bi trajala več kot tri tedne, za nespečnost ni indicirana. Zato moramo skrbno presoditi, v katerih primerih se odločimo za terapijo z zdravili in s katerimi. Izbiramo lahko med hipnotiki in antidepresivi. Vendar moramo vedno prej dobro pretehtati med dobrobitjo za pacienta in škodljivimi učinki. – dr. Leja Dolenc Grošelj
Potrebo po spanju uravnavata dva procesa. Prvi je iskanje ravnotežja med aktivnostjo in počitkom oziroma med spanjem in budnostjo. Ta prvi mehanizem vpliva na to, koliko časa bomo spali. Kaj pa drugi mehanizem? Drugi pa odloča o tem, kdaj bomo spali. To je bioritem vsakega posameznika, ki ga narekuje notranja biološka ura.
Spanje je osnovna življenjska potreba, vendar pa se danes vedno več ljudi srečuje s pomanjkanjem spanja in nespečnostjo. Strokovnjaki so zaskrbljeni, saj so raziskave pokazale, da Slovenci spimo vedno manj; da bi se uspavali pa prepogosto sežemo po uspavalnih tabletah.
Zakaj so infektologi in raziskovalci pozorni na bolezni, ki jih povzročajo atipične bakterije, kot je tudi klamidija?
»Naši bolniki k sreči ne vejo, kako je, če si zdravila, ki pomaga, ne moreš privoščiti, ker si že prodal stanovanje ali hišo,« pravi hematolog Samo Zver.
Kardiolog David Žižek iz UKC Ljubljana je razvil nov pristop zdravljenja motenj srčnega ritma
Močna sluznična imunost lahko prepreči okužbo z respiratornimi virusi že v zgodnjih fazah in na tak način zmanjša možnost širjenja bolezni
Podrobneje o primeru z infektologom Andrejem Trampužem
Vitamin A je pomemben za rast, za zdrav in dober vid, krepi imunski sistem, vpliva na presnovo železa, koristi koži in lasem
Pogovor s pediatrom Petrom Najdenovim
V medicinski reviji Lancet je izšel članek o obravnavi raka dojk; soavtorica je dr. Tanja Španić iz slovenske Europe Donne
V človeškem telesu je več kot 600 mišic, ki so odgovorne za gibanje, skrbijo za presnovo kalija, glukoze ...
Pogovor z raziskovalcem dr. Sergejem Pirkmajerjem
Dolgi covid imajo v veliki večini tisti, ki so imeli zgolj blago okužbo
Pogovor z Bojanom Ambrožičem, ki že 11 mesecev trpi zaradi dolgega covida, in zdravnico Špelo Šalamon
Za meningokoknim menigitisom lahko zbolimo pri katerihkoli letih; podatki pa kažejo, da se okužba najpogosteje razvije pri dojenčkih, sledijo jim najstniki
Ker se pacientom s kroničnim rinosinusitisom stanje ni izboljšalo, se je otorinolaringolog dr. Jure Urbančič lotil raziskave. Študija je že bila nagrajena
Ali je dr. Matjaž Fležar med preizkušanjem ChatGPT-ja že tudi sam kdaj »pozabil«, da se o znakih in simptomih, o diagnozah in zdravljenju – torej o medicini – ne pogovarja s človekom ampak z umetno inteligenco?
Sodelujeta dr. Zvezdan Pirtošek in dr. Erik Montagna
Zdrave človeške ledvice vsak dan približno petdesetkrat prečistijo kri
Agresivno: »Jaz sem v redu, ti nisi v redu.«. Pasivno: »Jaz nisem v redu, ti si v redu.«. Asertivno: »Jaz sem v redu, ti si v redu.«.
V boju proti zobni gnilobi in parodontozi smo dobili »novo« orožje. Ustna higieničarka Tadeja Klemenčič iz Zdravstvenega doma Ljubljana nam je namreč za Ultrazvok predstavila tako imenovano čopasto zobno ščetko. Pravi, da si z njo zobe očistimo še bolj temeljito, saj lahko poščetkamo vsak zob posebej. Več o novi krtački v Ultrazvoku. V ambulanto ustne higieničarke Tadeje Klemenčič v Polju pri Ljubljani je odšel Iztok Konc. *Opozorilo: Zobne krtačke, nitke, zobne paste – pripomočki za umivanje zob, ki nam obljubljajo marsikaj – vendar le, če jih bomo redno uporabljali. Foto: Prvi
Neveljaven email naslov