Ko pacient brez raka živi že deset let in kaže, da bo tako še nadaljnjih dvajset

Če smo maligna obolenja še nedolgo tega zdravili predvsem s kirurškimi posegi, obsevanji in kemoterapijo, pa lahko zdaj raka prav po zaslugi letošnjih Nobelovih nagrajencev Američana Allisona in Japonca Honja napademo še s povsem novim orožjem – z imunoterapijo. Ta je vso svojo moč najprej pokazala prav pri zdravljenju najtežjih rakavih obolenj – med njimi tudi pri malignem melanomu; črnem kožnem raku.

»Sodobna imunoterapija je povzročila pravo revolucijo pri zdravljenju razširjenega malignega melanoma. Od 15 do 20 odstotkov bolnikov, pred katerimi je bilo kljub kemoterapiji le še 10 mesecev življenja, je po zdravljenju s sodobno imunoterapijo živelo še več kot 10 let. In da ne bo pomote – ne 10 mesecev, 10 let! Raka ni bilo več! Črke C zato zdaj ne uporabljamo več za »cancer – rak«, ampak rečemo C kot »cure – zdravilo,« je navdušen prof. dr. Graham Pawelec, ki je mednarodno priznan strokovnjak in vodja raziskovalnih skupin v Nemčiji in Kanadi.

Sodobna imunoterapija je povzročila pravo revolucijo pri zdravljenju najbolj agresivnih rakavih obolenj. »Če imaš pacienta, pred katerim je bilo prej le še 10 mesecev življenja, zdaj pa brez raka živi že 10 let in predvidevaš, da bo tako še nadaljnjih 20 let, gre za res revolucionarno odkritje!« pravi prof. dr. Graham Pawelec.

Tudi v Sloveniji

Ugledni znanstvenik, ki se je pri nas mudil v dneh praznovanja osemdesete obletnice delovanja Onkološkega inštituta, je med pogovorom opozoril še na eno pomembno prednost in lastnost sodobne imunoterapije: »Pri starejših bolnikih z melanomom – govorim o pacientih, ki so starejši od 75 let, neredko pa tudi 80 let in več – je najnovejša imunoterapija vsaj enako učinkovita kot pri mlajših pacientih. Prav tako tudi stranski učinki pri starejših niso hujši; kar se dogaja ob zdravljenju s klasično kemoterapijo. Če starejši bolniki prejmejo tako visoke doze kemoterapevtikov kot mlajši, tega ne morejo preživeti in smo dozo prisiljeni zmanjšati. Pri sodobni imunoterapiji pa to ni tako. Malo se nam že svita, zakaj. Zdravnike zanima predvsem klinični efekt, mi, znanstveniki, pa bi radi vedeli, zakaj. Le z bazičnimi raziskavami lahko namreč neko terapijo še izboljšamo in zdravnikom posredujemo ustrezna navodila, kako in kaj.«

S sodobno imunoterapijo že zdravijo razsejan maligni melanom in pljučni rak, nekatere tumorje ledvic ter sečnega mehurja, pa limfom in nekatere rake glave ter vratu.

Letošnja Nobelova nagrajenca za področje medicine in fiziologije sta odkrila, kako lahko spodbudimo naš lastni imunski sistem, da sam ubije rakave celice. Vsak je odkril svojo pot in razvil zdravilo, ki spodbudi delovanje naših belih krvničk – natančneje aktivira limfocite T. To so naši vojaki, pojasnjuje prof. dr. Maja Čemažar z Oddelka za eksperimentalno onkologijo ljubljanskega Onkološkega inštituta. Prof. dr. Janja Ocvirk dodaja, da je sodobna imunoterapija od leta 2011 že na voljo tudi slovenskim bolnicam in bolnikom. Z njo se lahko učinkovito postavimo po robu rakavim celicam in s tem bolnikom podaljšamo življenje.

Za napredovalna rakava obolenja zdravniki in raziskovalci iščejo vedno nove in nove možnosti in poti zdravljenja. Vanje vključujejo vse metode, ki so na voljo, tudi sodobno imunoterapijo. Ob tem skrbno spremljajo in preverjajo, pri katerih kombinacijah so možnosti za uspeh največje.