Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Izmerite svoj gleženjski indeks. Ateroskleroza ni nikoli prisotna le v eni žili in tudi ni omejena le na noge
Ko zaradi bolečin v nogah ne moremo prehoditi niti petdeset metrov, je skrajni čas za pregled pri zdravniku. Posredi je lahko obolenje, ki ga poznamo kar pod tremi imeni: bolezen ogledovalca izložb, bolezen zamašenih žil, periferna arterijska bolezen. Zanjo je značilna stiskajoča bolečina v mečih ali stegnu, ki se pojavi med hojo in preneha po počitku. Bolezen ima lahko zelo hude posledice; sreča v nesreči pa je, da jo lahko odkrijemo s hitro in enostavno meritvijo.
Periferna arterijska bolezen, bolezen zamašenih žil, bolezen ogledovalca izložb: tri imena za isto obolenje. Dokler ni resnih zapletov, se ljudje niti ne zavedajo, da imajo bolezen zamašenih žil, ki povzroča težave kar vsakemu šestemu človeku, starejšemu od petinpetdeset let. Obolenje se lahko v najtežjih oblikah zaplete z gangreno in privede do amputacije prizadete noge, opozarja kardiolog in specialist za bolezni žil dr. Aleš Blinc.
V Sloveniji poišče pomoč zaradi znakov in simptomov periferne arterijske bolezni kar do 3000 ljudi na leto. Zgodnje prepoznavanje obolenja še nikoli ni bilo tako enostavno, kot je zdaj, pravi dr. Blinc. Hitra, enostavna in neboleča metoda za ugotavljanje stanja arterijske prekrvavitve nog je meritev gleženjskega indeksa.
Prof. dr. Aleš Blinc je predstojnik Oddelka za žilne bolezni UKC Ljubljana. Poudarja, da je za preprečevanje in zdravljenje začetnih oblik periferne arterijske bolezni ključno obvladovanje dejavnikov tveganja. Najmočnejša sta kajenje in sladkorna bolezen. Sledijo še napredovalno ledvično popuščanje, zvišan krvni tlak, povečane vsebnosti maščob in holesterola v krvi, debelost, telesna nedejavnost, družinska obremenjenost in starost. Kadar se stanje kljub začetnemu zdravljenju in spremembi življenjskega sloga ne izboljša in bolečina ne pojenja, pa se zdravniki odločijo tudi za operacijo na žilah v nogi.
Podrobneje: https://zdravearterije.si/
918 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Izmerite svoj gleženjski indeks. Ateroskleroza ni nikoli prisotna le v eni žili in tudi ni omejena le na noge
Ko zaradi bolečin v nogah ne moremo prehoditi niti petdeset metrov, je skrajni čas za pregled pri zdravniku. Posredi je lahko obolenje, ki ga poznamo kar pod tremi imeni: bolezen ogledovalca izložb, bolezen zamašenih žil, periferna arterijska bolezen. Zanjo je značilna stiskajoča bolečina v mečih ali stegnu, ki se pojavi med hojo in preneha po počitku. Bolezen ima lahko zelo hude posledice; sreča v nesreči pa je, da jo lahko odkrijemo s hitro in enostavno meritvijo.
Periferna arterijska bolezen, bolezen zamašenih žil, bolezen ogledovalca izložb: tri imena za isto obolenje. Dokler ni resnih zapletov, se ljudje niti ne zavedajo, da imajo bolezen zamašenih žil, ki povzroča težave kar vsakemu šestemu človeku, starejšemu od petinpetdeset let. Obolenje se lahko v najtežjih oblikah zaplete z gangreno in privede do amputacije prizadete noge, opozarja kardiolog in specialist za bolezni žil dr. Aleš Blinc.
V Sloveniji poišče pomoč zaradi znakov in simptomov periferne arterijske bolezni kar do 3000 ljudi na leto. Zgodnje prepoznavanje obolenja še nikoli ni bilo tako enostavno, kot je zdaj, pravi dr. Blinc. Hitra, enostavna in neboleča metoda za ugotavljanje stanja arterijske prekrvavitve nog je meritev gleženjskega indeksa.
Prof. dr. Aleš Blinc je predstojnik Oddelka za žilne bolezni UKC Ljubljana. Poudarja, da je za preprečevanje in zdravljenje začetnih oblik periferne arterijske bolezni ključno obvladovanje dejavnikov tveganja. Najmočnejša sta kajenje in sladkorna bolezen. Sledijo še napredovalno ledvično popuščanje, zvišan krvni tlak, povečane vsebnosti maščob in holesterola v krvi, debelost, telesna nedejavnost, družinska obremenjenost in starost. Kadar se stanje kljub začetnemu zdravljenju in spremembi življenjskega sloga ne izboljša in bolečina ne pojenja, pa se zdravniki odločijo tudi za operacijo na žilah v nogi.
Podrobneje: https://zdravearterije.si/
Okužbo z bakterijo Helicobacter pylori moramo čim prej odkriti in zdraviti
Čustvena lakota je hitra, nenadna in močna. Mnogim se zdi nepremagljiva. Katere pristope bi morali poznati in obvladati, da bi jo premagali?
V oddaji Ultrazvok se posvetimo tudi zdravstvenim temam, o katerih marsikdo ne spregovori na glas. Tokrat bomo govorili o življenju s stomo. Stoma je umeten izhod izločkov iz telesa. Kirurgi jo naredijo ob različnih težjih obolenjih, ki prizadenejo prebavni trakt ali sečila. V Sloveniji živi s stomo že več kot 3.000 ljudi. Med njimi je tudi gostja tokratnega Ultrazvoka – gospa Rabija. Kolega Iztok Konc je z njo včeraj govoril v avli bolnišnice na Jesenicah. Gospa je namreč ves dan na priložnostni stojnici s kolegicami iz gorenjskega društva ILCO ozaveščala o življenju s stomo. Foto: Sogovornica Ultrazvoka gospa Rabija je druga na levi strani/ Prvi
Stroka priporoča cepljenje proti humanemu papiloma virusu
Različna sporočila obljubljajo, da laserski poseg pri zobozdravniku mine brez bolečin. »Tisto, kar je trenutno res učinkovito, je endodontsko zdravljenje zobnih korenin z laserjem. Tu je res neka prednost,« pravi zobozdravnik prof. dr. Boris Gašpirc, predstojnik Katedre za ustne bolezni in parodontologijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani. V Ultrazvoku je predstavil še druge možnosti uporabe laserja v zobozdravstvu: od zdravljenja kariesa do laserskih kirurških posegov. Foto: HideyaHamano/ Flickr, cc
Pojasnila in nasveti epidemiologinje Alenke Trop Skaza
Samo v zadnjem tednu je v Sloveniji za covidom na novo zbolelo 224 ljudi
Krčne žile nastanejo zaradi prekomerne telesne teže, hormonskih sprememb in življenjskega sloga, ki zahteva dolgotrajno sedenje ali nepremičen stoječ položaj. Pomemben vpliv imajo genetski faktorji.
Kako je semaglutid, znan kot ozempic za sladkorno bolezen, povzročil revolucijo zdravljenja debelosti?
Bolečin je manj, izguba krvi je manjša, manj je zapletov in manj brazgotin
Legionela je atipična bakterija, ki se lahko prekomerno namnoži v vodovodnem sistemu
Zakaj so infektologi in raziskovalci pozorni na bolezni, ki jih povzročajo atipične bakterije, kot je tudi klamidija?
»Naši bolniki k sreči ne vejo, kako je, če si zdravila, ki pomaga, ne moreš privoščiti, ker si že prodal stanovanje ali hišo,« pravi hematolog Samo Zver.
Kardiolog David Žižek iz UKC Ljubljana je razvil nov pristop zdravljenja motenj srčnega ritma
Močna sluznična imunost lahko prepreči okužbo z respiratornimi virusi že v zgodnjih fazah in na tak način zmanjša možnost širjenja bolezni
Podrobneje o primeru z infektologom Andrejem Trampužem
Neveljaven email naslov