Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Izmerite svoj gleženjski indeks. Ateroskleroza ni nikoli prisotna le v eni žili in tudi ni omejena le na noge
Ko zaradi bolečin v nogah ne moremo prehoditi niti petdeset metrov, je skrajni čas za pregled pri zdravniku. Posredi je lahko obolenje, ki ga poznamo kar pod tremi imeni: bolezen ogledovalca izložb, bolezen zamašenih žil, periferna arterijska bolezen. Zanjo je značilna stiskajoča bolečina v mečih ali stegnu, ki se pojavi med hojo in preneha po počitku. Bolezen ima lahko zelo hude posledice; sreča v nesreči pa je, da jo lahko odkrijemo s hitro in enostavno meritvijo.
Periferna arterijska bolezen, bolezen zamašenih žil, bolezen ogledovalca izložb: tri imena za isto obolenje. Dokler ni resnih zapletov, se ljudje niti ne zavedajo, da imajo bolezen zamašenih žil, ki povzroča težave kar vsakemu šestemu človeku, starejšemu od petinpetdeset let. Obolenje se lahko v najtežjih oblikah zaplete z gangreno in privede do amputacije prizadete noge, opozarja kardiolog in specialist za bolezni žil dr. Aleš Blinc.
V Sloveniji poišče pomoč zaradi znakov in simptomov periferne arterijske bolezni kar do 3000 ljudi na leto. Zgodnje prepoznavanje obolenja še nikoli ni bilo tako enostavno, kot je zdaj, pravi dr. Blinc. Hitra, enostavna in neboleča metoda za ugotavljanje stanja arterijske prekrvavitve nog je meritev gleženjskega indeksa.
Prof. dr. Aleš Blinc je predstojnik Oddelka za žilne bolezni UKC Ljubljana. Poudarja, da je za preprečevanje in zdravljenje začetnih oblik periferne arterijske bolezni ključno obvladovanje dejavnikov tveganja. Najmočnejša sta kajenje in sladkorna bolezen. Sledijo še napredovalno ledvično popuščanje, zvišan krvni tlak, povečane vsebnosti maščob in holesterola v krvi, debelost, telesna nedejavnost, družinska obremenjenost in starost. Kadar se stanje kljub začetnemu zdravljenju in spremembi življenjskega sloga ne izboljša in bolečina ne pojenja, pa se zdravniki odločijo tudi za operacijo na žilah v nogi.
Podrobneje: https://zdravearterije.si/
915 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Izmerite svoj gleženjski indeks. Ateroskleroza ni nikoli prisotna le v eni žili in tudi ni omejena le na noge
Ko zaradi bolečin v nogah ne moremo prehoditi niti petdeset metrov, je skrajni čas za pregled pri zdravniku. Posredi je lahko obolenje, ki ga poznamo kar pod tremi imeni: bolezen ogledovalca izložb, bolezen zamašenih žil, periferna arterijska bolezen. Zanjo je značilna stiskajoča bolečina v mečih ali stegnu, ki se pojavi med hojo in preneha po počitku. Bolezen ima lahko zelo hude posledice; sreča v nesreči pa je, da jo lahko odkrijemo s hitro in enostavno meritvijo.
Periferna arterijska bolezen, bolezen zamašenih žil, bolezen ogledovalca izložb: tri imena za isto obolenje. Dokler ni resnih zapletov, se ljudje niti ne zavedajo, da imajo bolezen zamašenih žil, ki povzroča težave kar vsakemu šestemu človeku, starejšemu od petinpetdeset let. Obolenje se lahko v najtežjih oblikah zaplete z gangreno in privede do amputacije prizadete noge, opozarja kardiolog in specialist za bolezni žil dr. Aleš Blinc.
V Sloveniji poišče pomoč zaradi znakov in simptomov periferne arterijske bolezni kar do 3000 ljudi na leto. Zgodnje prepoznavanje obolenja še nikoli ni bilo tako enostavno, kot je zdaj, pravi dr. Blinc. Hitra, enostavna in neboleča metoda za ugotavljanje stanja arterijske prekrvavitve nog je meritev gleženjskega indeksa.
Prof. dr. Aleš Blinc je predstojnik Oddelka za žilne bolezni UKC Ljubljana. Poudarja, da je za preprečevanje in zdravljenje začetnih oblik periferne arterijske bolezni ključno obvladovanje dejavnikov tveganja. Najmočnejša sta kajenje in sladkorna bolezen. Sledijo še napredovalno ledvično popuščanje, zvišan krvni tlak, povečane vsebnosti maščob in holesterola v krvi, debelost, telesna nedejavnost, družinska obremenjenost in starost. Kadar se stanje kljub začetnemu zdravljenju in spremembi življenjskega sloga ne izboljša in bolečina ne pojenja, pa se zdravniki odločijo tudi za operacijo na žilah v nogi.
Podrobneje: https://zdravearterije.si/
Priznani imunolog o dolgem covidu, cepljenju in cepivih proti covidu
S sinteznim biologom o zadnjih študijah in podatkih
V Mariboru o nekaterih novostih s področja nevrologije
Panična motnja je pogostejša pri mlajših odraslih do tridesetega leta starosti in pri ženskah
Dr. Hugon Možina o anevrizmi trebušne aorte
Koronavirus bo še krožil in nas okuževal
Epidemija v številkah z računalniškim programerjem Miho Kaduncem.
Programer Davor Tavčar o dveh letih boja s posledicami covida
Dr. Martin Rakuša o dolgem covidu
Uspešen psiholog Todd Lubart je eden od najpomembnejših raziskovalcev človeške ustvarjalnosti
Značilna je močna bolečina v prsnem košu
Kakšna so zdaj priporočila svetovalne skupine za cepljenje
Mikrobiolog Andrej Steyer o novem valu epidemije
Prav na področju zdravljenja najpogostejšega pljučnega raka je napredek največji in najhitrejši
Kdor pričakuje opustitev zaščitnih mask, ne bo zadovoljen z nasvetom
Boljša prebava, manjše tveganje za debelost, raka in sladkorno, nižji holesterol
Igralec Gojmir Lešnjak Gojc je bil lanskega novembra zaradi hudega covida kar tri tedne hospitaliziran v Kliniki na Golniku. Zdravljenje je bilo uspešno in Gojc pravi, da so mu zdravniki rešili življenje. Kljub temu je po odpustu iz bolnišnice potreboval veliko časa za okrevanje in rehabilitacijo. Kakšno je njegovo počutje danes? S katerimi težavami se še bori? Ali dolgotrajni covid pri njem še vedno maha z repom? Priljubljenega igralca Gojmirja Lešnjaka Gojca je na Kras poklical Iztok Konc.
Kar milijarda ljudi trpi za eno od motenj dihanja med spanjem, ocenjuje otorinolaringolog dr. Matej Delakorda iz Splošne bolnišnice Celje. Pojasnjuje, da je smrčanje najbolj blaga motnja dihanja med spanjem, apneja – to pomeni krajši ali daljši premor dihanja med spanjem – pa je med težjimi. Takrat lahko raven kisika v krvi pade tako zelo, kot pri najtežjih bolnikih s covidom, ki so potrebovali zdravljenje v bolnišnici. Zdravniki motnje dihanja med spanjem zdravijo z različnimi pristopi, med njimi je tudi kirurški poseg. Več v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: Prvi
Neveljaven email naslov