Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Skrito ali zamolčano orožje v boju proti odpornim bakterijam. Z njimi so okužbe poskusno zdravili že pred več kot stoletjem
Prof. dr. Tomaž Bratkovič s Fakultete za farmacijo v Ljubljani ob modelu pojasni: »Bakteriofagi so preprosti virusi, ki napadejo in ubijejo bakterije. Najdemo jih v naravi, pa tudi v našem telesu.« Morda je zato zdaj, ko je vse več bakterij odpornih na antibiotike, pravi čas, da na pomoč spet pokličemo prav bakteriofage. Z njimi so okužbe poskusno zdravili že pred več kot stoletjem, vendar pa je razvoj in vzpon bakteriofagne terapije na Zahodu hitro zasenčilo odkritje prvih antibiotikov. Na vzhodu pa se je uporaba bakteriofagov za boj proti bakterijskim okužbam ohranila vse do danes.
Bakteriofage najdemo v naravi, pa tudi v našem telesu. Če jih primerjamo z antibiotiki, lahko naštejemo nekaj prednosti, pa tudi nekaj slabosti. Bakteriofagi so zelo specifični in izbirčni pri tem, katere bakterije bodo napadli. Zagovorniki bakteriofagne terapije pravijo, da je to prednost, saj v telesu uničijo samo nevarne bakterije in ne kar vseh po vrsti. Vendar pa so bakteriofagi precej večji od antibiotikov, kar pa oteži njihov napad na bakterije.
Vse večja odpornost bakterij na antibiotike je težava, ki ogroža čedalje več ljudi. Po ocenah strokovnjakov zaradi super odpornih bakterij v Evropski uniji vsako leto umre več kot 30.000 prebivalk in prebivalcev. Med rezistentnimi oziroma odpornimi bakterijami so povzročiteljice pljučnic in bolnišničnih okužb, pa bakterije, ki povzročajo vnetje mehurja, okužbe ran, gonorejo.
Dr. Bratkovič je profesor na Fakulteti za farmacijo v Ljubljani. Bakteriofagi so mu dobro poznani, saj jih uporablja pri svojem raziskovalnem delu; vendar v povsem druge namene, kot je boj proti bakterijam in okužbam. Ob pomoči bakteriofagov razvija nova biološka zdravila. Predvideva, da bodo v boju proti odpornim bakterijam lahko odlična dopolnitev obstoječemu antibiotičnemu arzenalu.
Več o superodpornih bakterijah: Antibiotiki – le še danes in nikoli več?!
918 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Skrito ali zamolčano orožje v boju proti odpornim bakterijam. Z njimi so okužbe poskusno zdravili že pred več kot stoletjem
Prof. dr. Tomaž Bratkovič s Fakultete za farmacijo v Ljubljani ob modelu pojasni: »Bakteriofagi so preprosti virusi, ki napadejo in ubijejo bakterije. Najdemo jih v naravi, pa tudi v našem telesu.« Morda je zato zdaj, ko je vse več bakterij odpornih na antibiotike, pravi čas, da na pomoč spet pokličemo prav bakteriofage. Z njimi so okužbe poskusno zdravili že pred več kot stoletjem, vendar pa je razvoj in vzpon bakteriofagne terapije na Zahodu hitro zasenčilo odkritje prvih antibiotikov. Na vzhodu pa se je uporaba bakteriofagov za boj proti bakterijskim okužbam ohranila vse do danes.
Bakteriofage najdemo v naravi, pa tudi v našem telesu. Če jih primerjamo z antibiotiki, lahko naštejemo nekaj prednosti, pa tudi nekaj slabosti. Bakteriofagi so zelo specifični in izbirčni pri tem, katere bakterije bodo napadli. Zagovorniki bakteriofagne terapije pravijo, da je to prednost, saj v telesu uničijo samo nevarne bakterije in ne kar vseh po vrsti. Vendar pa so bakteriofagi precej večji od antibiotikov, kar pa oteži njihov napad na bakterije.
Vse večja odpornost bakterij na antibiotike je težava, ki ogroža čedalje več ljudi. Po ocenah strokovnjakov zaradi super odpornih bakterij v Evropski uniji vsako leto umre več kot 30.000 prebivalk in prebivalcev. Med rezistentnimi oziroma odpornimi bakterijami so povzročiteljice pljučnic in bolnišničnih okužb, pa bakterije, ki povzročajo vnetje mehurja, okužbe ran, gonorejo.
Dr. Bratkovič je profesor na Fakulteti za farmacijo v Ljubljani. Bakteriofagi so mu dobro poznani, saj jih uporablja pri svojem raziskovalnem delu; vendar v povsem druge namene, kot je boj proti bakterijam in okužbam. Ob pomoči bakteriofagov razvija nova biološka zdravila. Predvideva, da bodo v boju proti odpornim bakterijam lahko odlična dopolnitev obstoječemu antibiotičnemu arzenalu.
Več o superodpornih bakterijah: Antibiotiki – le še danes in nikoli več?!
Vitamin A je pomemben za rast, za zdrav in dober vid, krepi imunski sistem, vpliva na presnovo železa, koristi koži in lasem
Pogovor s pediatrom Petrom Najdenovim
V medicinski reviji Lancet je izšel članek o obravnavi raka dojk; soavtorica je dr. Tanja Španić iz slovenske Europe Donne
V človeškem telesu je več kot 600 mišic, ki so odgovorne za gibanje, skrbijo za presnovo kalija, glukoze ...
Pogovor z raziskovalcem dr. Sergejem Pirkmajerjem
Dolgi covid imajo v veliki večini tisti, ki so imeli zgolj blago okužbo
Pogovor z Bojanom Ambrožičem, ki že 11 mesecev trpi zaradi dolgega covida, in zdravnico Špelo Šalamon
Za meningokoknim menigitisom lahko zbolimo pri katerihkoli letih; podatki pa kažejo, da se okužba najpogosteje razvije pri dojenčkih, sledijo jim najstniki
Ker se pacientom s kroničnim rinosinusitisom stanje ni izboljšalo, se je otorinolaringolog dr. Jure Urbančič lotil raziskave. Študija je že bila nagrajena
Ali je dr. Matjaž Fležar med preizkušanjem ChatGPT-ja že tudi sam kdaj »pozabil«, da se o znakih in simptomih, o diagnozah in zdravljenju – torej o medicini – ne pogovarja s človekom ampak z umetno inteligenco?
Sodelujeta dr. Zvezdan Pirtošek in dr. Erik Montagna
Zdrave človeške ledvice vsak dan približno petdesetkrat prečistijo kri
Agresivno: »Jaz sem v redu, ti nisi v redu.«. Pasivno: »Jaz nisem v redu, ti si v redu.«. Asertivno: »Jaz sem v redu, ti si v redu.«.
V boju proti zobni gnilobi in parodontozi smo dobili »novo« orožje. Ustna higieničarka Tadeja Klemenčič iz Zdravstvenega doma Ljubljana nam je namreč za Ultrazvok predstavila tako imenovano čopasto zobno ščetko. Pravi, da si z njo zobe očistimo še bolj temeljito, saj lahko poščetkamo vsak zob posebej. Več o novi krtački v Ultrazvoku. V ambulanto ustne higieničarke Tadeje Klemenčič v Polju pri Ljubljani je odšel Iztok Konc. *Opozorilo: Zobne krtačke, nitke, zobne paste – pripomočki za umivanje zob, ki nam obljubljajo marsikaj – vendar le, če jih bomo redno uporabljali. Foto: Prvi
Bisfenol A je v EU razvrščen med strupene snovi, ki imajo škodljive učinke na našo sposobnost razmnoževanja. Spada tudi med motilce endokrinega sistema in lahko na tak način negativno vpliva na zdravje ljudi
Danijel Brezovar živi s policistično boleznijo ledvic in Crohnovo boleznijo. Nedavno je premagal raka prostate
Ljudem če že, največkrat primanjkuje železa, kalcija, joda, selena in magnezija
»Dobra« medicina se izvaja v javnem sistemu
Na čigavi strani je psihologija dela – ali je na strani delavcev ali delodajalcev?
Stanfordski zaporniški eksperiment
Neveljaven email naslov