Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Skrito ali zamolčano orožje v boju proti odpornim bakterijam. Z njimi so okužbe poskusno zdravili že pred več kot stoletjem
Prof. dr. Tomaž Bratkovič s Fakultete za farmacijo v Ljubljani ob modelu pojasni: »Bakteriofagi so preprosti virusi, ki napadejo in ubijejo bakterije. Najdemo jih v naravi, pa tudi v našem telesu.« Morda je zato zdaj, ko je vse več bakterij odpornih na antibiotike, pravi čas, da na pomoč spet pokličemo prav bakteriofage. Z njimi so okužbe poskusno zdravili že pred več kot stoletjem, vendar pa je razvoj in vzpon bakteriofagne terapije na Zahodu hitro zasenčilo odkritje prvih antibiotikov. Na vzhodu pa se je uporaba bakteriofagov za boj proti bakterijskim okužbam ohranila vse do danes.
Bakteriofage najdemo v naravi, pa tudi v našem telesu. Če jih primerjamo z antibiotiki, lahko naštejemo nekaj prednosti, pa tudi nekaj slabosti. Bakteriofagi so zelo specifični in izbirčni pri tem, katere bakterije bodo napadli. Zagovorniki bakteriofagne terapije pravijo, da je to prednost, saj v telesu uničijo samo nevarne bakterije in ne kar vseh po vrsti. Vendar pa so bakteriofagi precej večji od antibiotikov, kar pa oteži njihov napad na bakterije.
Vse večja odpornost bakterij na antibiotike je težava, ki ogroža čedalje več ljudi. Po ocenah strokovnjakov zaradi super odpornih bakterij v Evropski uniji vsako leto umre več kot 30.000 prebivalk in prebivalcev. Med rezistentnimi oziroma odpornimi bakterijami so povzročiteljice pljučnic in bolnišničnih okužb, pa bakterije, ki povzročajo vnetje mehurja, okužbe ran, gonorejo.
Dr. Bratkovič je profesor na Fakulteti za farmacijo v Ljubljani. Bakteriofagi so mu dobro poznani, saj jih uporablja pri svojem raziskovalnem delu; vendar v povsem druge namene, kot je boj proti bakterijam in okužbam. Ob pomoči bakteriofagov razvija nova biološka zdravila. Predvideva, da bodo v boju proti odpornim bakterijam lahko odlična dopolnitev obstoječemu antibiotičnemu arzenalu.
Več o superodpornih bakterijah: Antibiotiki – le še danes in nikoli več?!
918 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Skrito ali zamolčano orožje v boju proti odpornim bakterijam. Z njimi so okužbe poskusno zdravili že pred več kot stoletjem
Prof. dr. Tomaž Bratkovič s Fakultete za farmacijo v Ljubljani ob modelu pojasni: »Bakteriofagi so preprosti virusi, ki napadejo in ubijejo bakterije. Najdemo jih v naravi, pa tudi v našem telesu.« Morda je zato zdaj, ko je vse več bakterij odpornih na antibiotike, pravi čas, da na pomoč spet pokličemo prav bakteriofage. Z njimi so okužbe poskusno zdravili že pred več kot stoletjem, vendar pa je razvoj in vzpon bakteriofagne terapije na Zahodu hitro zasenčilo odkritje prvih antibiotikov. Na vzhodu pa se je uporaba bakteriofagov za boj proti bakterijskim okužbam ohranila vse do danes.
Bakteriofage najdemo v naravi, pa tudi v našem telesu. Če jih primerjamo z antibiotiki, lahko naštejemo nekaj prednosti, pa tudi nekaj slabosti. Bakteriofagi so zelo specifični in izbirčni pri tem, katere bakterije bodo napadli. Zagovorniki bakteriofagne terapije pravijo, da je to prednost, saj v telesu uničijo samo nevarne bakterije in ne kar vseh po vrsti. Vendar pa so bakteriofagi precej večji od antibiotikov, kar pa oteži njihov napad na bakterije.
Vse večja odpornost bakterij na antibiotike je težava, ki ogroža čedalje več ljudi. Po ocenah strokovnjakov zaradi super odpornih bakterij v Evropski uniji vsako leto umre več kot 30.000 prebivalk in prebivalcev. Med rezistentnimi oziroma odpornimi bakterijami so povzročiteljice pljučnic in bolnišničnih okužb, pa bakterije, ki povzročajo vnetje mehurja, okužbe ran, gonorejo.
Dr. Bratkovič je profesor na Fakulteti za farmacijo v Ljubljani. Bakteriofagi so mu dobro poznani, saj jih uporablja pri svojem raziskovalnem delu; vendar v povsem druge namene, kot je boj proti bakterijam in okužbam. Ob pomoči bakteriofagov razvija nova biološka zdravila. Predvideva, da bodo v boju proti odpornim bakterijam lahko odlična dopolnitev obstoječemu antibiotičnemu arzenalu.
Več o superodpornih bakterijah: Antibiotiki – le še danes in nikoli več?!
Kar osemdeset odstotkov oseb z duševnimi težavami in motnjami, ki so vključeni v psihoterapijo, je na boljšem od tistih z enakimi težavami, ki v terapijo niso vključeni
Družinski zdravnik Miljen Vidaković iz Zdravstvenega doma v Kopru pravi, da je možno prav vse; najpogosteje pa se mehurčki pojavijo po eni strani trupa ali glave.
Z infektologom o dolgem covidu, post-vac sindromu, cepljenju in maskah
»Če bi strdek nastal v glavi ali pljučih, me ne bi bilo tukaj,« pravi zdaj 23-letni Žiga Spreitzer
Dr. Lovro Žiberna o razlogih, zakaj je le malo znano o učinkovanju zdravil na žensko telo
Ali bo v prihodnje vsak imel farmakogenetsko izkaznico? Pogovor z znanstvenico dr. Vito Dolžan
Kljub drugačnemu prepričanju so znaki in simptomi celiakije zelo raznoliki
Kdaj na kolonoskopijo? Kako naj se pripravim? Kaj pa bolečina?
Kirurg Janez Svet operira enega do dva bolnika z žolčnimi kamni na dan
Na prvem mestu so vitamini. Med obogatenimi živili pa prebivalci največkrat sežejo po tistih s probiotiki
Kaj storiti? Nasvet inženirke živilske tehnologije
Ali je pred Evropo in Slovenijo nov velik val epidemije? Kakšno nevarnost pomeni eksplozija okužb na Kitajskem?
V dveh letih odkrili kar dvakrat, celo trikrat več otrok s kroničnimi črevesnimi boleznimi
Prejemnika letošnjih velikih Krkinih nagrad za raziskovalno delo
Sladkorna bolezen: Celice trebušne slinavke komunicirajo s pomočjo kalcija
O stanju na intenzivnem covidnem oddelku v Mariboru
Radiolog Igor Požek s Klinike Golnik opozarja na posebnosti nekaterih pljučnic
V izolski bolnišnici se z relativno novim posegom lotijo tudi največjih trebušnih kil
Neveljaven email naslov