Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Druga revolucija v zdravljenju astme: biološka zdravila in personaliziran pristop
Za astmo po vsem svetu oboleva kar okoli 300 milijonov ljudi. Hudo obliko bolezni je bilo do pred nekaj leti težko nadzorovati – do spremembe in pomembnega napredka pa je prišlo z uvedbo sodobnih bioloških zdravil in tudi strokovnjaki govorijo o drugi revoluciji pri obvladovanju in zdravljenju le te.
»Kašljala sem in kašljala in tako je šlo življenje naprej,« začenja svojo zgodbo gospa Branka Bizjan, ki že od otroštva živi z astmo. »Odkar pa dobivam biološka zdravila, se je začelo moje drugo življenje.«
Ko naštevamo najpogostejše kronične pljučne bolezni, astme prav gotovo ne smemo izpustiti. Zanjo je značilno stalno vnetje dihalnih poti, navadno pa se pridruži tudi zoženje bronhijev oziroma sapnic. Med dejavniki tveganja za astmo so onesnažen zrak, različne alergije in okužbe, pomembno vlogo ima tudi dednost in kajenje med nosečnostjo.
Zdravljenje astme obsega različne pristope – od izogibanja sprožilcev astme do terapije z zdravili. Slednja je v največji meri usmerjena v preprečevanje poslabšanja bolezni in k blaženju znakov ter simptomov. Bolnikom s težjo obliko astme, ki je z zdravili ne moremo uspešno nadzorovati, lahko zdravniki pomagajo s posebnim posegom poimenovanim bronhialna termoplastika in s sodobnimi biološkimi zdravili.
Gospe Branki Bizjan je sodobno zdravljenje astme z biološkimi zdravili olajšalo in izboljšalo življenje. Velja opozoriti, da približno polovica bolnic in bolnikov svoje bolezni ne nadzoruje dovolj dobro in tudi ni deležna optimalne obravnave. Rešitev vidijo tudi v tako imenovani personalizirani medicini, ki je že začela svojo pot tudi po bolnišnicah v Sloveniji.
906 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Druga revolucija v zdravljenju astme: biološka zdravila in personaliziran pristop
Za astmo po vsem svetu oboleva kar okoli 300 milijonov ljudi. Hudo obliko bolezni je bilo do pred nekaj leti težko nadzorovati – do spremembe in pomembnega napredka pa je prišlo z uvedbo sodobnih bioloških zdravil in tudi strokovnjaki govorijo o drugi revoluciji pri obvladovanju in zdravljenju le te.
»Kašljala sem in kašljala in tako je šlo življenje naprej,« začenja svojo zgodbo gospa Branka Bizjan, ki že od otroštva živi z astmo. »Odkar pa dobivam biološka zdravila, se je začelo moje drugo življenje.«
Ko naštevamo najpogostejše kronične pljučne bolezni, astme prav gotovo ne smemo izpustiti. Zanjo je značilno stalno vnetje dihalnih poti, navadno pa se pridruži tudi zoženje bronhijev oziroma sapnic. Med dejavniki tveganja za astmo so onesnažen zrak, različne alergije in okužbe, pomembno vlogo ima tudi dednost in kajenje med nosečnostjo.
Zdravljenje astme obsega različne pristope – od izogibanja sprožilcev astme do terapije z zdravili. Slednja je v največji meri usmerjena v preprečevanje poslabšanja bolezni in k blaženju znakov ter simptomov. Bolnikom s težjo obliko astme, ki je z zdravili ne moremo uspešno nadzorovati, lahko zdravniki pomagajo s posebnim posegom poimenovanim bronhialna termoplastika in s sodobnimi biološkimi zdravili.
Gospe Branki Bizjan je sodobno zdravljenje astme z biološkimi zdravili olajšalo in izboljšalo življenje. Velja opozoriti, da približno polovica bolnic in bolnikov svoje bolezni ne nadzoruje dovolj dobro in tudi ni deležna optimalne obravnave. Rešitev vidijo tudi v tako imenovani personalizirani medicini, ki je že začela svojo pot tudi po bolnišnicah v Sloveniji.
Bolečin je manj, izguba krvi je manjša, manj je zapletov in manj brazgotin
Legionela je atipična bakterija, ki se lahko prekomerno namnoži v vodovodnem sistemu
Zakaj so infektologi in raziskovalci pozorni na bolezni, ki jih povzročajo atipične bakterije, kot je tudi klamidija?
»Naši bolniki k sreči ne vejo, kako je, če si zdravila, ki pomaga, ne moreš privoščiti, ker si že prodal stanovanje ali hišo,« pravi hematolog Samo Zver.
Kardiolog David Žižek iz UKC Ljubljana je razvil nov pristop zdravljenja motenj srčnega ritma
Močna sluznična imunost lahko prepreči okužbo z respiratornimi virusi že v zgodnjih fazah in na tak način zmanjša možnost širjenja bolezni
Podrobneje o primeru z infektologom Andrejem Trampužem
Vitamin A je pomemben za rast, za zdrav in dober vid, krepi imunski sistem, vpliva na presnovo železa, koristi koži in lasem
Pogovor s pediatrom Petrom Najdenovim
V medicinski reviji Lancet je izšel članek o obravnavi raka dojk; soavtorica je dr. Tanja Španić iz slovenske Europe Donne
V človeškem telesu je več kot 600 mišic, ki so odgovorne za gibanje, skrbijo za presnovo kalija, glukoze ...
Pogovor z raziskovalcem dr. Sergejem Pirkmajerjem
Dolgi covid imajo v veliki večini tisti, ki so imeli zgolj blago okužbo
Pogovor z Bojanom Ambrožičem, ki že 11 mesecev trpi zaradi dolgega covida, in zdravnico Špelo Šalamon
Za meningokoknim menigitisom lahko zbolimo pri katerihkoli letih; podatki pa kažejo, da se okužba najpogosteje razvije pri dojenčkih, sledijo jim najstniki
Ker se pacientom s kroničnim rinosinusitisom stanje ni izboljšalo, se je otorinolaringolog dr. Jure Urbančič lotil raziskave. Študija je že bila nagrajena
Ali je dr. Matjaž Fležar med preizkušanjem ChatGPT-ja že tudi sam kdaj »pozabil«, da se o znakih in simptomih, o diagnozah in zdravljenju – torej o medicini – ne pogovarja s človekom ampak z umetno inteligenco?
Sodelujeta dr. Zvezdan Pirtošek in dr. Erik Montagna
Zdrave človeške ledvice vsak dan približno petdesetkrat prečistijo kri
Neveljaven email naslov