Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Druga revolucija v zdravljenju astme: biološka zdravila in personaliziran pristop
Za astmo po vsem svetu oboleva kar okoli 300 milijonov ljudi. Hudo obliko bolezni je bilo do pred nekaj leti težko nadzorovati – do spremembe in pomembnega napredka pa je prišlo z uvedbo sodobnih bioloških zdravil in tudi strokovnjaki govorijo o drugi revoluciji pri obvladovanju in zdravljenju le te.
»Kašljala sem in kašljala in tako je šlo življenje naprej,« začenja svojo zgodbo gospa Branka Bizjan, ki že od otroštva živi z astmo. »Odkar pa dobivam biološka zdravila, se je začelo moje drugo življenje.«
Ko naštevamo najpogostejše kronične pljučne bolezni, astme prav gotovo ne smemo izpustiti. Zanjo je značilno stalno vnetje dihalnih poti, navadno pa se pridruži tudi zoženje bronhijev oziroma sapnic. Med dejavniki tveganja za astmo so onesnažen zrak, različne alergije in okužbe, pomembno vlogo ima tudi dednost in kajenje med nosečnostjo.
Zdravljenje astme obsega različne pristope – od izogibanja sprožilcev astme do terapije z zdravili. Slednja je v največji meri usmerjena v preprečevanje poslabšanja bolezni in k blaženju znakov ter simptomov. Bolnikom s težjo obliko astme, ki je z zdravili ne moremo uspešno nadzorovati, lahko zdravniki pomagajo s posebnim posegom poimenovanim bronhialna termoplastika in s sodobnimi biološkimi zdravili.
Gospe Branki Bizjan je sodobno zdravljenje astme z biološkimi zdravili olajšalo in izboljšalo življenje. Velja opozoriti, da približno polovica bolnic in bolnikov svoje bolezni ne nadzoruje dovolj dobro in tudi ni deležna optimalne obravnave. Rešitev vidijo tudi v tako imenovani personalizirani medicini, ki je že začela svojo pot tudi po bolnišnicah v Sloveniji.
906 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Druga revolucija v zdravljenju astme: biološka zdravila in personaliziran pristop
Za astmo po vsem svetu oboleva kar okoli 300 milijonov ljudi. Hudo obliko bolezni je bilo do pred nekaj leti težko nadzorovati – do spremembe in pomembnega napredka pa je prišlo z uvedbo sodobnih bioloških zdravil in tudi strokovnjaki govorijo o drugi revoluciji pri obvladovanju in zdravljenju le te.
»Kašljala sem in kašljala in tako je šlo življenje naprej,« začenja svojo zgodbo gospa Branka Bizjan, ki že od otroštva živi z astmo. »Odkar pa dobivam biološka zdravila, se je začelo moje drugo življenje.«
Ko naštevamo najpogostejše kronične pljučne bolezni, astme prav gotovo ne smemo izpustiti. Zanjo je značilno stalno vnetje dihalnih poti, navadno pa se pridruži tudi zoženje bronhijev oziroma sapnic. Med dejavniki tveganja za astmo so onesnažen zrak, različne alergije in okužbe, pomembno vlogo ima tudi dednost in kajenje med nosečnostjo.
Zdravljenje astme obsega različne pristope – od izogibanja sprožilcev astme do terapije z zdravili. Slednja je v največji meri usmerjena v preprečevanje poslabšanja bolezni in k blaženju znakov ter simptomov. Bolnikom s težjo obliko astme, ki je z zdravili ne moremo uspešno nadzorovati, lahko zdravniki pomagajo s posebnim posegom poimenovanim bronhialna termoplastika in s sodobnimi biološkimi zdravili.
Gospe Branki Bizjan je sodobno zdravljenje astme z biološkimi zdravili olajšalo in izboljšalo življenje. Velja opozoriti, da približno polovica bolnic in bolnikov svoje bolezni ne nadzoruje dovolj dobro in tudi ni deležna optimalne obravnave. Rešitev vidijo tudi v tako imenovani personalizirani medicini, ki je že začela svojo pot tudi po bolnišnicah v Sloveniji.
Dogajanje spremlja virolog dr. Andrej Steyer (NLZOH)
Kaj pravi mikrobiološka stroka: ali smo ljudje glede na mikrobioto vsejedi, vegetarijanci ali vegani?
Pisatelj Jaka Tomc pravi, naj se ljudje psihiatričnih bolnišnic ne bojimo
Najprej zamaščenost jeter, sledijo vnetje, fibroza in ciroza jeter. Kaj lahko storimo?
O uporabi laserja v zobozdravstvu s prof. Borisom Gašpircem. Na začetku se je pojavil slogan "no pain dentestry" (brezboleče zobozdravstvo)
Po ocenah živi v Sloveniji do 40.000 žensk z endometriozo. Sogovornik je s kolegicami in kolegi v peritonealni tekočini v trebušni votlini našel biomarkerje, ki so značilni za endometriozo
Gospod Marjan Doler svetuje, kako se znebiti strahu pred pregledom prostate
V Sloveniji se zadnje čase rodi približno 19.000 otrok na leto. To pomeni 19.000 žensk ali še bolje: 19.000 bodočih mamic, ki jim bo Ultrazvok odgovoril na štiri vprašanja. Krat dva, če štejemo še njihove partnerje, in krat štiri, če upoštevamo še njihove starše – bodoče dedke in babice. Štiri vprašanja tokratne oddaje so: Porod leže na hrbtu, ali čepe, stoje, ali porod v vodi? Porod doma ali v porodnišnici? Lajšati porodno bolečino: da ali ne? Kaj se zgodi, če ženska ne dovoli prerezanja presredka? V Ultrazvoku sprašuje Iztok Konc, odgovarja zdravnica Damijana Bosilj, specialistka ginekologije in porodništva, vodja Ginekološko-porodnega oddelka v Splošni bolnišnici Ptuj in prejemnica naziva naj (moja) ginekologinja leta 2021, ki ga podeljuje revija Viva. Foto: Prvi
Kar osemdeset odstotkov oseb z duševnimi težavami in motnjami, ki so vključeni v psihoterapijo, je na boljšem od tistih z enakimi težavami, ki v terapijo niso vključeni
Družinski zdravnik Miljen Vidaković iz Zdravstvenega doma v Kopru pravi, da je možno prav vse; najpogosteje pa se mehurčki pojavijo po eni strani trupa ali glave.
Z infektologom o dolgem covidu, post-vac sindromu, cepljenju in maskah
»Če bi strdek nastal v glavi ali pljučih, me ne bi bilo tukaj,« pravi zdaj 23-letni Žiga Spreitzer
Dr. Lovro Žiberna o razlogih, zakaj je le malo znano o učinkovanju zdravil na žensko telo
Ali bo v prihodnje vsak imel farmakogenetsko izkaznico? Pogovor z znanstvenico dr. Vito Dolžan
Kljub drugačnemu prepričanju so znaki in simptomi celiakije zelo raznoliki
Kdaj na kolonoskopijo? Kako naj se pripravim? Kaj pa bolečina?
Kirurg Janez Svet operira enega do dva bolnika z žolčnimi kamni na dan
Na prvem mestu so vitamini. Med obogatenimi živili pa prebivalci največkrat sežejo po tistih s probiotiki
Kaj storiti? Nasvet inženirke živilske tehnologije
Neveljaven email naslov