Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Da zbolimo za klopnim meningoencefalitisom moramo imeti kar trojno smolo. Letos do zdaj največ obolelih v Prekmurju in na Koroškem
Po zadnjih podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje je bilo od začetka letošnjega leta prijavljenih štiriindvajset primerov klopnega meningoencefalitisa (poročajo že tudi o šestih novih primerih – skupno torej trideset), kar je trikrat manj kot v istem obdobju lani. Med obolelimi je bilo več moških. Po razširjenosti okužb, ki jih prenašajo klopi, se Slovenija uvršča v sam evropski in svetovni vrh. Najbolj usoden je prav klopni meningoencefalitis, ki se lahko konča tudi s smrtnim izidom. Največ obolelih za klopnim meningoencefalitisom smo v Sloveniji zabeležili leta 2006, ko je zbolelo kar 373 ljudi, lani je zbolelo 153 ljudi.
Infektolog prof. dr. Franc Sterle opozarja, da klopni meningoencefalitis pri kar tretjini bolnikov pusti dolgoročne posledice, poslabša kakovost življenja. Pogosti so glavoboli, zmanjšana je sposobnost koncentracije, ostane slabša gibljivost, ohromelost.
Najboljša, če ne celo edina, učinkovita zaščita pred klopnim meningoencefalitisom je cepljenje. Potrebni so trije odmerki cepiva. Prvemu odmerku naj bi čez mesec dni sledil drugi, tretji pa najkasneje čez eno leto. Tem trem naj bi na nekaj let – tri ali pet – sledili še tako imenovani osvežitveni odmerki. Cepimo se lahko kadarkoli, tudi poleti, vendar je pri tem treba upoštevati, da nismo zaščiteni že takoj po cepljenju. Učinkovitost cepiva je zelo visoka – približno 97 odstotna. Poleg cepljenja prof. Strle svetuje še, naj se pri delu in izletih v naravo pred klopi zaščitimo s svetlimi oblačili z dolgimi rokavi in hlačnicami ter z repelenti, ki odganjajo klope. Na tak način bomo preprečili že vbod klopa in prenos virusa.
913 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Da zbolimo za klopnim meningoencefalitisom moramo imeti kar trojno smolo. Letos do zdaj največ obolelih v Prekmurju in na Koroškem
Po zadnjih podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje je bilo od začetka letošnjega leta prijavljenih štiriindvajset primerov klopnega meningoencefalitisa (poročajo že tudi o šestih novih primerih – skupno torej trideset), kar je trikrat manj kot v istem obdobju lani. Med obolelimi je bilo več moških. Po razširjenosti okužb, ki jih prenašajo klopi, se Slovenija uvršča v sam evropski in svetovni vrh. Najbolj usoden je prav klopni meningoencefalitis, ki se lahko konča tudi s smrtnim izidom. Največ obolelih za klopnim meningoencefalitisom smo v Sloveniji zabeležili leta 2006, ko je zbolelo kar 373 ljudi, lani je zbolelo 153 ljudi.
Infektolog prof. dr. Franc Sterle opozarja, da klopni meningoencefalitis pri kar tretjini bolnikov pusti dolgoročne posledice, poslabša kakovost življenja. Pogosti so glavoboli, zmanjšana je sposobnost koncentracije, ostane slabša gibljivost, ohromelost.
Najboljša, če ne celo edina, učinkovita zaščita pred klopnim meningoencefalitisom je cepljenje. Potrebni so trije odmerki cepiva. Prvemu odmerku naj bi čez mesec dni sledil drugi, tretji pa najkasneje čez eno leto. Tem trem naj bi na nekaj let – tri ali pet – sledili še tako imenovani osvežitveni odmerki. Cepimo se lahko kadarkoli, tudi poleti, vendar je pri tem treba upoštevati, da nismo zaščiteni že takoj po cepljenju. Učinkovitost cepiva je zelo visoka – približno 97 odstotna. Poleg cepljenja prof. Strle svetuje še, naj se pri delu in izletih v naravo pred klopi zaščitimo s svetlimi oblačili z dolgimi rokavi in hlačnicami ter z repelenti, ki odganjajo klope. Na tak način bomo preprečili že vbod klopa in prenos virusa.
Deformacija stopala, o kateri bomo govorili v oddaji Ultrazvok, je še posebej pogosta pri ženskah. Na njen razvoj namreč najbolj vpliva nošenje trdih, spredaj zoženih zaprtih čevljev z visoko peto. Nekateri že poznate bolečo izboklino, ki otežuje normalno hojo. Govorili bomo o valgusni deformaciji palca na nogi. Palec se pomakne proti malim prstom, sklep se zadebeli in izboči, kar ni le lepotni problem. Kako lahko pomagajo zdravniki je Iztok Konc poizvedel v Splošni bolnišnici na Jesenicah. Zdravljenje bo predstavil ortoped Andrej Prlja. Foto: Klinikum Bad Abbach
Odločitev, da opustimo kajenje, je pogosta novoletna zaobljuba. Koristna je za našo denarnico, še bolj pa za naše zdravje. Danes bomo v oddaji Ultrazvok izpostavili vpliv tobaka na zdravje ustne votline. Ne gre le za možnost rakavega obolenja, kajenje med drugim vpliva tudi na potek in zdravljenje parodontalne bolezni ter na verjetnost uspešne vsaditve implantatov. Sogovornik v oddaji bo zobozdravnik prof. dr. Matjaž Rode. Z njim se je srečal Iztok Konc.
Nevrokirurg dr. Tadej Strojnik v mariborskem Univerzitetnem kliničnem centru s svojo ekipo že pet let izvaja zahteven poseg, ki omogoča učinkovito lajšanje nekaterih simptomov Parkinsonove bolezni. V prizadete predele možganov – v globoka možganska jedra – vgradijo elektrode, ki po posegu omogočajo stimulacijo teh jeder. Številne tuje raziskave so namreč potrdile, da stimulacija globokih možganskih jeder učinkovito odpravlja nekatere pogoste motnje gibanja, ki se pojavijo ob Parkinsonovi bolezni. Dr. Tadej Strojnik bo poseg podrobneje predstavil v oddaji Ultrazvok. Z njim se je v Mariboru pogovarjal Iztok Konc. Foto: Boston Scientific Foundation
Ko so strokovnjaki iskali možne vzroke za epidemijo debelosti, ki je v zadnjih desetletjih zajela Združene države Amerike in se razširila že tudi v Evropi, so prišli do presenetljive ugotovitve. Izkazalo se je namreč, da so za izbruh debelosti bolj kot maščobe odgovorni ogljikovi hidrati oziroma sladkorji – natančneje – sadni sladkor oziroma fruktoza. Podatki, ki so jih razkrile študije, so namreč pokazali, da lahko prevelika količina fruktoze v prehrani povzroči debelost in druge zdravstvene zaplete ter obolenja. Ker se povezanost med debelostjo in uživanjem hrane sladkane s fruktozo dotika prav vsakega in je zato še kako aktualna, bomo v oddaji Ultrazvok o njej podrobneje spregovorili z zdravnico Evo Topole s Klinike Golnik. Z njo se je pogovarjal Iztok Konc.
Medicina je ena izmed panog, ki so v Clevelandu v razvoju in vzponu in gre za eno od vodilnih mest v zdravstveni oskrbi in praksi v tem delu Združenih držav Amerike. V zasebni bolnišnici, nedaleč stran od centra mesta, pa je pred dvema letoma mesto predsednika in tudi direktorja zasedel splošni kirurg dr. David Perse ali Perše, kot se je predstavil Mojci Delač, ki ga je z radijskim mikrofonom obiskala v njegovi pisarni. Kako je razmišljal o medicini, izzivih vodenja bolnišnice ter kako mu pri tem »pomagajo« slovenske korenine, boste med drugim slišali v današnji oddaji Ultrazvok.
Sodelovanje in združevanje konvencionalne in komplementarne medicine vzbuja zanimanje in poraja dileme ter pomisleke. Hkrati pa je to proces, ki se mu tudi pri nas ne bomo mogli izogniti. Podrobneje o tem prim. mag. Marija Komar Cesar (akupunktura), prof. dr. Zmago Turk, dr. Zdenka Čebašek Travnik in Ana Krušič Kaplja, dr. med. (homeopatija).
Zdravljenje žleze ščitnice z radioaktivnim jodom. Dr. Edvard Pirnat z Oddelka za bolezni ščitnice UKC Ljubljana bo podrobneje pojasnil potek terapije in potrebne previdnostne ukrepe.
V sklopu predavanj na 2. kongresu klinične prehrane in presnovne podpore so domači in tuji strokovnjaki odgovorili na vprašanja ... Ali je za zdravje potrebno kaj več kot le zdrava prehrana? Kaj vse vključuje aktivni življenjski stil? Kako sta povezana telesna aktivnost in potreba po proteinih? Katera prehranska dopolnila so za športnike dokazano učinkovita in potrebna? ... Odgovarjajo dr. Nada Rotovnik Kozjek, prof Gianni Biolo in prof. dr. Jean-Michel Oppert.
Treningi in tekme so lahko za telo velik stres, zato morajo športniki in tudi rekreativci organizmu omogočiti ustrezno obnovo oziroma regeneracijo. Doc. dr. Bojan Knap, ki sodeluje tudi z nekaterimi slovenskimi vrhunskimi športniki, bo predstavil izsledke novejših raziskav in nanizal nekaj nasvetov za regeneracijo telesa.
Celostna oskrba bolnika, preprečevanje in lajšanje bolečine so del paliativne oskrbe na Onkološkem inštitutu v Ljubljani. O spremljanju bolnikov z neozdravljivimi boleznimi in o pomoči njihovim svojcem bosta v oddaji Ultrazvok govorila onkologinja Jožica Červek in diplomirani zdravstvenik Boštjan Zavratnik.
»Pred petimi leti je osupnila in navdušila novica, da so španski in angleški zdravniki bolnici s tuberkulozo presadili sapnik, ki so ga tvorile njene lastne matične celice,« je v pogovoru izpostavil prof. dr. Vojko Flis iz Univerzitetnega kliničnega centra v Mariboru. Od takrat se je število poročil o uspešnem zdravljenju z matičnimi celicami zelo povečalo. Z njimi zdravniki že zdravijo nekatere oblike krvnega raka. Zdaj pa veliko obetajo raziskave, ki odpirajo nove možnosti uporabe matičnih celic za zdravljenje srčnega popuščanja, Alzheimerjeve in Parkinsonove bolezni. Napredek se kaže tudi pri zdravljenju multiple skleroze in mišične distrofije. Prav tako pa bi z matičnimi celicami v prihodnje lahko zdravili nekatera obolenja povezana z okvarami in poškodbami krvnih žil. Prof. dr. Vojko Flis bo nova spoznanja o zdravljenju z matičnimi celicami predstavil v oddaji Ultrazvok.
V oddaji Ultrazvok se lotevamo tem, ki se odpirajo ob proučevanju tako imenovanega "placebo učinka". Sogovornika sta vrhunska nevroznanstvenika - prof. dr. Mara Bresjanac iz Ljubljane in prof. dr. Fabrizio Benedetti iz Torina. Pred radijski mikrofon ju je povabil Iztok konc.
Oddaja o varni in učinkoviti rabi zdravil v starosti. Znan je podatek, da v Sloveniji 10 ali več različnih predpisanih zdravil jemlje kar okoli 24.000 prebivalcev starejših od 65 let. Problematiko bosta osvetlili prof. dr. Mojca Kržan iz Medicinske fakultete v Ljubljani in zdravstvena tehnica Zdenka Derčaj iz Doma Danice Vogrinec v Mariboru.
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Neveljaven email naslov