Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Da zbolimo za klopnim meningoencefalitisom moramo imeti kar trojno smolo. Letos do zdaj največ obolelih v Prekmurju in na Koroškem
Po zadnjih podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje je bilo od začetka letošnjega leta prijavljenih štiriindvajset primerov klopnega meningoencefalitisa (poročajo že tudi o šestih novih primerih – skupno torej trideset), kar je trikrat manj kot v istem obdobju lani. Med obolelimi je bilo več moških. Po razširjenosti okužb, ki jih prenašajo klopi, se Slovenija uvršča v sam evropski in svetovni vrh. Najbolj usoden je prav klopni meningoencefalitis, ki se lahko konča tudi s smrtnim izidom. Največ obolelih za klopnim meningoencefalitisom smo v Sloveniji zabeležili leta 2006, ko je zbolelo kar 373 ljudi, lani je zbolelo 153 ljudi.
Infektolog prof. dr. Franc Sterle opozarja, da klopni meningoencefalitis pri kar tretjini bolnikov pusti dolgoročne posledice, poslabša kakovost življenja. Pogosti so glavoboli, zmanjšana je sposobnost koncentracije, ostane slabša gibljivost, ohromelost.
Najboljša, če ne celo edina, učinkovita zaščita pred klopnim meningoencefalitisom je cepljenje. Potrebni so trije odmerki cepiva. Prvemu odmerku naj bi čez mesec dni sledil drugi, tretji pa najkasneje čez eno leto. Tem trem naj bi na nekaj let – tri ali pet – sledili še tako imenovani osvežitveni odmerki. Cepimo se lahko kadarkoli, tudi poleti, vendar je pri tem treba upoštevati, da nismo zaščiteni že takoj po cepljenju. Učinkovitost cepiva je zelo visoka – približno 97 odstotna. Poleg cepljenja prof. Strle svetuje še, naj se pri delu in izletih v naravo pred klopi zaščitimo s svetlimi oblačili z dolgimi rokavi in hlačnicami ter z repelenti, ki odganjajo klope. Na tak način bomo preprečili že vbod klopa in prenos virusa.
917 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Da zbolimo za klopnim meningoencefalitisom moramo imeti kar trojno smolo. Letos do zdaj največ obolelih v Prekmurju in na Koroškem
Po zadnjih podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje je bilo od začetka letošnjega leta prijavljenih štiriindvajset primerov klopnega meningoencefalitisa (poročajo že tudi o šestih novih primerih – skupno torej trideset), kar je trikrat manj kot v istem obdobju lani. Med obolelimi je bilo več moških. Po razširjenosti okužb, ki jih prenašajo klopi, se Slovenija uvršča v sam evropski in svetovni vrh. Najbolj usoden je prav klopni meningoencefalitis, ki se lahko konča tudi s smrtnim izidom. Največ obolelih za klopnim meningoencefalitisom smo v Sloveniji zabeležili leta 2006, ko je zbolelo kar 373 ljudi, lani je zbolelo 153 ljudi.
Infektolog prof. dr. Franc Sterle opozarja, da klopni meningoencefalitis pri kar tretjini bolnikov pusti dolgoročne posledice, poslabša kakovost življenja. Pogosti so glavoboli, zmanjšana je sposobnost koncentracije, ostane slabša gibljivost, ohromelost.
Najboljša, če ne celo edina, učinkovita zaščita pred klopnim meningoencefalitisom je cepljenje. Potrebni so trije odmerki cepiva. Prvemu odmerku naj bi čez mesec dni sledil drugi, tretji pa najkasneje čez eno leto. Tem trem naj bi na nekaj let – tri ali pet – sledili še tako imenovani osvežitveni odmerki. Cepimo se lahko kadarkoli, tudi poleti, vendar je pri tem treba upoštevati, da nismo zaščiteni že takoj po cepljenju. Učinkovitost cepiva je zelo visoka – približno 97 odstotna. Poleg cepljenja prof. Strle svetuje še, naj se pri delu in izletih v naravo pred klopi zaščitimo s svetlimi oblačili z dolgimi rokavi in hlačnicami ter z repelenti, ki odganjajo klope. Na tak način bomo preprečili že vbod klopa in prenos virusa.
Pogovor s pediatrom Petrom Najdenovim
V medicinski reviji Lancet je izšel članek o obravnavi raka dojk; soavtorica je dr. Tanja Španić iz slovenske Europe Donne
V človeškem telesu je več kot 600 mišic, ki so odgovorne za gibanje, skrbijo za presnovo kalija, glukoze ...
Pogovor z raziskovalcem dr. Sergejem Pirkmajerjem
Dolgi covid imajo v veliki večini tisti, ki so imeli zgolj blago okužbo
Pogovor z Bojanom Ambrožičem, ki že 11 mesecev trpi zaradi dolgega covida, in zdravnico Špelo Šalamon
Za meningokoknim menigitisom lahko zbolimo pri katerihkoli letih; podatki pa kažejo, da se okužba najpogosteje razvije pri dojenčkih, sledijo jim najstniki
Ker se pacientom s kroničnim rinosinusitisom stanje ni izboljšalo, se je otorinolaringolog dr. Jure Urbančič lotil raziskave. Študija je že bila nagrajena
Ali je dr. Matjaž Fležar med preizkušanjem ChatGPT-ja že tudi sam kdaj »pozabil«, da se o znakih in simptomih, o diagnozah in zdravljenju – torej o medicini – ne pogovarja s človekom ampak z umetno inteligenco?
Sodelujeta dr. Zvezdan Pirtošek in dr. Erik Montagna
Zdrave človeške ledvice vsak dan približno petdesetkrat prečistijo kri
Agresivno: »Jaz sem v redu, ti nisi v redu.«. Pasivno: »Jaz nisem v redu, ti si v redu.«. Asertivno: »Jaz sem v redu, ti si v redu.«.
V boju proti zobni gnilobi in parodontozi smo dobili »novo« orožje. Ustna higieničarka Tadeja Klemenčič iz Zdravstvenega doma Ljubljana nam je namreč za Ultrazvok predstavila tako imenovano čopasto zobno ščetko. Pravi, da si z njo zobe očistimo še bolj temeljito, saj lahko poščetkamo vsak zob posebej. Več o novi krtački v Ultrazvoku. V ambulanto ustne higieničarke Tadeje Klemenčič v Polju pri Ljubljani je odšel Iztok Konc. *Opozorilo: Zobne krtačke, nitke, zobne paste – pripomočki za umivanje zob, ki nam obljubljajo marsikaj – vendar le, če jih bomo redno uporabljali. Foto: Prvi
Bisfenol A je v EU razvrščen med strupene snovi, ki imajo škodljive učinke na našo sposobnost razmnoževanja. Spada tudi med motilce endokrinega sistema in lahko na tak način negativno vpliva na zdravje ljudi
Danijel Brezovar živi s policistično boleznijo ledvic in Crohnovo boleznijo. Nedavno je premagal raka prostate
Ljudem če že, največkrat primanjkuje železa, kalcija, joda, selena in magnezija
»Dobra« medicina se izvaja v javnem sistemu
Na čigavi strani je psihologija dela – ali je na strani delavcev ali delodajalcev?
Stanfordski zaporniški eksperiment
Slovenski infektologi zaskrbljeno poročajo, da na njihovih oddelkih skorajda ni več prostora za vse bolnike z okužbami dihal. Tudi v splošni populaciji je veliko prehlajenih, vedno več je gripe. Nenadzorovano se spet širi covid. Prof. dr. Janez Tomažič z Infekcijske klinike v Ljubljani bo v oddaji Ultrazvok pojasnil nekaj novejših spoznanj o omikronu in o dolgem covidu. K poslušanju vas vabi Iztok Konc. Foto: Pixabay
Neveljaven email naslov