Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Da zbolimo za klopnim meningoencefalitisom moramo imeti kar trojno smolo. Letos do zdaj največ obolelih v Prekmurju in na Koroškem
Po zadnjih podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje je bilo od začetka letošnjega leta prijavljenih štiriindvajset primerov klopnega meningoencefalitisa (poročajo že tudi o šestih novih primerih – skupno torej trideset), kar je trikrat manj kot v istem obdobju lani. Med obolelimi je bilo več moških. Po razširjenosti okužb, ki jih prenašajo klopi, se Slovenija uvršča v sam evropski in svetovni vrh. Najbolj usoden je prav klopni meningoencefalitis, ki se lahko konča tudi s smrtnim izidom. Največ obolelih za klopnim meningoencefalitisom smo v Sloveniji zabeležili leta 2006, ko je zbolelo kar 373 ljudi, lani je zbolelo 153 ljudi.
Infektolog prof. dr. Franc Sterle opozarja, da klopni meningoencefalitis pri kar tretjini bolnikov pusti dolgoročne posledice, poslabša kakovost življenja. Pogosti so glavoboli, zmanjšana je sposobnost koncentracije, ostane slabša gibljivost, ohromelost.
Najboljša, če ne celo edina, učinkovita zaščita pred klopnim meningoencefalitisom je cepljenje. Potrebni so trije odmerki cepiva. Prvemu odmerku naj bi čez mesec dni sledil drugi, tretji pa najkasneje čez eno leto. Tem trem naj bi na nekaj let – tri ali pet – sledili še tako imenovani osvežitveni odmerki. Cepimo se lahko kadarkoli, tudi poleti, vendar je pri tem treba upoštevati, da nismo zaščiteni že takoj po cepljenju. Učinkovitost cepiva je zelo visoka – približno 97 odstotna. Poleg cepljenja prof. Strle svetuje še, naj se pri delu in izletih v naravo pred klopi zaščitimo s svetlimi oblačili z dolgimi rokavi in hlačnicami ter z repelenti, ki odganjajo klope. Na tak način bomo preprečili že vbod klopa in prenos virusa.
913 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Da zbolimo za klopnim meningoencefalitisom moramo imeti kar trojno smolo. Letos do zdaj največ obolelih v Prekmurju in na Koroškem
Po zadnjih podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje je bilo od začetka letošnjega leta prijavljenih štiriindvajset primerov klopnega meningoencefalitisa (poročajo že tudi o šestih novih primerih – skupno torej trideset), kar je trikrat manj kot v istem obdobju lani. Med obolelimi je bilo več moških. Po razširjenosti okužb, ki jih prenašajo klopi, se Slovenija uvršča v sam evropski in svetovni vrh. Najbolj usoden je prav klopni meningoencefalitis, ki se lahko konča tudi s smrtnim izidom. Največ obolelih za klopnim meningoencefalitisom smo v Sloveniji zabeležili leta 2006, ko je zbolelo kar 373 ljudi, lani je zbolelo 153 ljudi.
Infektolog prof. dr. Franc Sterle opozarja, da klopni meningoencefalitis pri kar tretjini bolnikov pusti dolgoročne posledice, poslabša kakovost življenja. Pogosti so glavoboli, zmanjšana je sposobnost koncentracije, ostane slabša gibljivost, ohromelost.
Najboljša, če ne celo edina, učinkovita zaščita pred klopnim meningoencefalitisom je cepljenje. Potrebni so trije odmerki cepiva. Prvemu odmerku naj bi čez mesec dni sledil drugi, tretji pa najkasneje čez eno leto. Tem trem naj bi na nekaj let – tri ali pet – sledili še tako imenovani osvežitveni odmerki. Cepimo se lahko kadarkoli, tudi poleti, vendar je pri tem treba upoštevati, da nismo zaščiteni že takoj po cepljenju. Učinkovitost cepiva je zelo visoka – približno 97 odstotna. Poleg cepljenja prof. Strle svetuje še, naj se pri delu in izletih v naravo pred klopi zaščitimo s svetlimi oblačili z dolgimi rokavi in hlačnicami ter z repelenti, ki odganjajo klope. Na tak način bomo preprečili že vbod klopa in prenos virusa.
V Mariboru o nekaterih novostih s področja nevrologije
Panična motnja je pogostejša pri mlajših odraslih do tridesetega leta starosti in pri ženskah
Dr. Hugon Možina o anevrizmi trebušne aorte
Koronavirus bo še krožil in nas okuževal
Epidemija v številkah z računalniškim programerjem Miho Kaduncem.
Programer Davor Tavčar o dveh letih boja s posledicami covida
Dr. Martin Rakuša o dolgem covidu
Uspešen psiholog Todd Lubart je eden od najpomembnejših raziskovalcev človeške ustvarjalnosti
Značilna je močna bolečina v prsnem košu
Kakšna so zdaj priporočila svetovalne skupine za cepljenje
Mikrobiolog Andrej Steyer o novem valu epidemije
Prav na področju zdravljenja najpogostejšega pljučnega raka je napredek največji in najhitrejši
Kdor pričakuje opustitev zaščitnih mask, ne bo zadovoljen z nasvetom
Boljša prebava, manjše tveganje za debelost, raka in sladkorno, nižji holesterol
Igralec Gojmir Lešnjak Gojc je bil lanskega novembra zaradi hudega covida kar tri tedne hospitaliziran v Kliniki na Golniku. Zdravljenje je bilo uspešno in Gojc pravi, da so mu zdravniki rešili življenje. Kljub temu je po odpustu iz bolnišnice potreboval veliko časa za okrevanje in rehabilitacijo. Kakšno je njegovo počutje danes? S katerimi težavami se še bori? Ali dolgotrajni covid pri njem še vedno maha z repom? Priljubljenega igralca Gojmirja Lešnjaka Gojca je na Kras poklical Iztok Konc.
Kar milijarda ljudi trpi za eno od motenj dihanja med spanjem, ocenjuje otorinolaringolog dr. Matej Delakorda iz Splošne bolnišnice Celje. Pojasnjuje, da je smrčanje najbolj blaga motnja dihanja med spanjem, apneja – to pomeni krajši ali daljši premor dihanja med spanjem – pa je med težjimi. Takrat lahko raven kisika v krvi pade tako zelo, kot pri najtežjih bolnikih s covidom, ki so potrebovali zdravljenje v bolnišnici. Zdravniki motnje dihanja med spanjem zdravijo z različnimi pristopi, med njimi je tudi kirurški poseg. Več v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: Prvi
Pred dobrima dvema tednoma – natančneje v torek, 24. maja – so na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje potrdili prvi primer opičjih koz v Sloveniji. Žal ni ostal edini. Ta ponedeljek, 6. junija, so sporočili, da je pri nas za opičjimi kozami zbolelo že šest oseb. Število okuženih se še vedno veča tudi v drugih državah. Kaj lahko pričakujemo? Zakaj so strokovnjaki zaradi zadnjih primerov opičjih koz manj zaskrbljeni kot zaradi covida? Kakšni so znaki in simptomi ter kako se opičje koze prenašajo? Več v Ultrazvoku. Sodelujeta: epidemiologinja prim. doc. dr. Alenka Trop Skaza (NIJZ) in virolog prof. dr. Peter Hostnik (Veterinarska fakulteta v Ljubljani). Pripravlja Iztok Konc. Foto: UK government
Ko je nevrologinja prof. dr. Tanja Hojs Fabjan, ki v Kliničnem centru v Mariboru vodi Kliniko za nevrologijo, začela svojo poklicno pot, še ni bilo na voljo zdravil za zdravljenje multiple skleroze. Danes pa že s številnimi obvladujemo bolezenske procese, ki jih sproži, in z njimi lajšamo težave bolnic in bolnikov. Zgodbe, o katerih zdaj pripoveduje dr. Hojs Fabjan, so zato lahko tudi pozitivne in optimistične.
Neveljaven email naslov