Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Da zbolimo za klopnim meningoencefalitisom moramo imeti kar trojno smolo. Letos do zdaj največ obolelih v Prekmurju in na Koroškem
Po zadnjih podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje je bilo od začetka letošnjega leta prijavljenih štiriindvajset primerov klopnega meningoencefalitisa (poročajo že tudi o šestih novih primerih – skupno torej trideset), kar je trikrat manj kot v istem obdobju lani. Med obolelimi je bilo več moških. Po razširjenosti okužb, ki jih prenašajo klopi, se Slovenija uvršča v sam evropski in svetovni vrh. Najbolj usoden je prav klopni meningoencefalitis, ki se lahko konča tudi s smrtnim izidom. Največ obolelih za klopnim meningoencefalitisom smo v Sloveniji zabeležili leta 2006, ko je zbolelo kar 373 ljudi, lani je zbolelo 153 ljudi.
Infektolog prof. dr. Franc Sterle opozarja, da klopni meningoencefalitis pri kar tretjini bolnikov pusti dolgoročne posledice, poslabša kakovost življenja. Pogosti so glavoboli, zmanjšana je sposobnost koncentracije, ostane slabša gibljivost, ohromelost.
Najboljša, če ne celo edina, učinkovita zaščita pred klopnim meningoencefalitisom je cepljenje. Potrebni so trije odmerki cepiva. Prvemu odmerku naj bi čez mesec dni sledil drugi, tretji pa najkasneje čez eno leto. Tem trem naj bi na nekaj let – tri ali pet – sledili še tako imenovani osvežitveni odmerki. Cepimo se lahko kadarkoli, tudi poleti, vendar je pri tem treba upoštevati, da nismo zaščiteni že takoj po cepljenju. Učinkovitost cepiva je zelo visoka – približno 97 odstotna. Poleg cepljenja prof. Strle svetuje še, naj se pri delu in izletih v naravo pred klopi zaščitimo s svetlimi oblačili z dolgimi rokavi in hlačnicami ter z repelenti, ki odganjajo klope. Na tak način bomo preprečili že vbod klopa in prenos virusa.
913 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Da zbolimo za klopnim meningoencefalitisom moramo imeti kar trojno smolo. Letos do zdaj največ obolelih v Prekmurju in na Koroškem
Po zadnjih podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje je bilo od začetka letošnjega leta prijavljenih štiriindvajset primerov klopnega meningoencefalitisa (poročajo že tudi o šestih novih primerih – skupno torej trideset), kar je trikrat manj kot v istem obdobju lani. Med obolelimi je bilo več moških. Po razširjenosti okužb, ki jih prenašajo klopi, se Slovenija uvršča v sam evropski in svetovni vrh. Najbolj usoden je prav klopni meningoencefalitis, ki se lahko konča tudi s smrtnim izidom. Največ obolelih za klopnim meningoencefalitisom smo v Sloveniji zabeležili leta 2006, ko je zbolelo kar 373 ljudi, lani je zbolelo 153 ljudi.
Infektolog prof. dr. Franc Sterle opozarja, da klopni meningoencefalitis pri kar tretjini bolnikov pusti dolgoročne posledice, poslabša kakovost življenja. Pogosti so glavoboli, zmanjšana je sposobnost koncentracije, ostane slabša gibljivost, ohromelost.
Najboljša, če ne celo edina, učinkovita zaščita pred klopnim meningoencefalitisom je cepljenje. Potrebni so trije odmerki cepiva. Prvemu odmerku naj bi čez mesec dni sledil drugi, tretji pa najkasneje čez eno leto. Tem trem naj bi na nekaj let – tri ali pet – sledili še tako imenovani osvežitveni odmerki. Cepimo se lahko kadarkoli, tudi poleti, vendar je pri tem treba upoštevati, da nismo zaščiteni že takoj po cepljenju. Učinkovitost cepiva je zelo visoka – približno 97 odstotna. Poleg cepljenja prof. Strle svetuje še, naj se pri delu in izletih v naravo pred klopi zaščitimo s svetlimi oblačili z dolgimi rokavi in hlačnicami ter z repelenti, ki odganjajo klope. Na tak način bomo preprečili že vbod klopa in prenos virusa.
Najprej k osebni zdravnici, naprej k dermatologu in kirurgu
Akupunktura je zdravilna metoda, ki temelji na vbadanju iglic v akupunkturne točke na telesu. Izhaja iz teorije akupunkturnih meridianov, ki potekajo vzdolž telesa in po katerih se pretaka življenjska energija či. Na ljubljanskem Onkološkem inštitutu, kjer dela tokratni sogovornik Ultrazvoka anesteziolog doc. dr. Iztok Potočnik, z akupunkturo zdravijo bolečino in lajšajo še nekatere druge zdravstvene težave ter tegobe, ki so posledice zdravljenja rakavih obolenj. K poslušanju vabi Iztok Konc.
Dr. Matjaž Vrtovec pravi, da včasih po posegu ni potrebna niti kompresijska terapija
Za krčnimi žilami trpi kar med štirideset in petdeset odstotkov ljudi. Ženske nekoliko pogosteje od moških
Značilnost sodobnih učinkovin za zdravljenje sladkorne bolezni je, da uredijo sladkorno bolezen, vplivajo na telesno, hkrati pa varujejo ledvice in srčno-žilni sistem
»Meni je vsak glavobol bolj neprijeten kot mamografija. Celoten pregled traja zgolj nekaj minut,« pravi gospa Alma Pašanović, prostovoljka pri Europi Donni
Klinični psiholog in psihoterapevt Gregor Žvelc izpostavlja, da delo v pomagajočih poklicih človeka psihično in fizično izčrpa
Dogajanje spremlja virolog dr. Andrej Steyer (NLZOH)
Kaj pravi mikrobiološka stroka: ali smo ljudje glede na mikrobioto vsejedi, vegetarijanci ali vegani?
Pisatelj Jaka Tomc pravi, naj se ljudje psihiatričnih bolnišnic ne bojimo
Najprej zamaščenost jeter, sledijo vnetje, fibroza in ciroza jeter. Kaj lahko storimo?
O uporabi laserja v zobozdravstvu s prof. Borisom Gašpircem. Na začetku se je pojavil slogan "no pain dentestry" (brezboleče zobozdravstvo)
Po ocenah živi v Sloveniji do 40.000 žensk z endometriozo. Sogovornik je s kolegicami in kolegi v peritonealni tekočini v trebušni votlini našel biomarkerje, ki so značilni za endometriozo
Gospod Marjan Doler svetuje, kako se znebiti strahu pred pregledom prostate
V Sloveniji se zadnje čase rodi približno 19.000 otrok na leto. To pomeni 19.000 žensk ali še bolje: 19.000 bodočih mamic, ki jim bo Ultrazvok odgovoril na štiri vprašanja. Krat dva, če štejemo še njihove partnerje, in krat štiri, če upoštevamo še njihove starše – bodoče dedke in babice. Štiri vprašanja tokratne oddaje so: Porod leže na hrbtu, ali čepe, stoje, ali porod v vodi? Porod doma ali v porodnišnici? Lajšati porodno bolečino: da ali ne? Kaj se zgodi, če ženska ne dovoli prerezanja presredka? V Ultrazvoku sprašuje Iztok Konc, odgovarja zdravnica Damijana Bosilj, specialistka ginekologije in porodništva, vodja Ginekološko-porodnega oddelka v Splošni bolnišnici Ptuj in prejemnica naziva naj (moja) ginekologinja leta 2021, ki ga podeljuje revija Viva. Foto: Prvi
Kar osemdeset odstotkov oseb z duševnimi težavami in motnjami, ki so vključeni v psihoterapijo, je na boljšem od tistih z enakimi težavami, ki v terapijo niso vključeni
Družinski zdravnik Miljen Vidaković iz Zdravstvenega doma v Kopru pravi, da je možno prav vse; najpogosteje pa se mehurčki pojavijo po eni strani trupa ali glave.
Z infektologom o dolgem covidu, post-vac sindromu, cepljenju in maskah
»Če bi strdek nastal v glavi ali pljučih, me ne bi bilo tukaj,« pravi zdaj 23-letni Žiga Spreitzer
Neveljaven email naslov