Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ali se danes samo zdi, da se s hrano in prehranjevanjem ukvarjamo preveč, ali je to res že na meji ali celo že čez?
O pravilni prehrani smo govorili v eni od poletnih oddaj, a ta tematika je še kako aktualna vse leto, še posebej po praznikih, ko nas včasih želodec boli od številnih dobrot na bogato obloženih mizah.
Poleti je lažje izbrati zdravo prehrano; vročina nas pogosto kar sama od sebe odvrača od težkih jedi. V poletnih mesecih nam prijajo lahke in hladne juhe, večkrat sežemo po svežem sezonskem sadju in tudi zelenjave je v izobilju. Prehransko svetovanje je več kot pogovor o hujšanju, več kot le borba z odvečnimi kilogrami in tudi več neprestano preštevanje kalorij. Diplomirana dietetičarka Katja Simić pravi, da pot do zdravja in zdravega načina življenja ni lahka in kratka. Kaj torej pravi dietetika – kakšen je zdrav način prehranjevanja?
Ljudje smo različni; nekateri morajo biti ob prehranjevanju pozorni na bolezni, s katerimi se spopadajo, na alergije, na osebna prepričanja. Največ bi morali zaužiti zelenjave – kar do pol kilograma dnevno – in sadja. Na našem jedilniku bi moralo biti več stročnic, kot so grah, leča, fižol, čičerika. V njih je veliko vlaknin in beljakovin. Pozabiti ne bi smeli na mleko in mlečne izdelke, na ribe in morske sadeže. Za žejo je najboljša voda.
Strokovnjaki so opazili nekatere ugodne trende na področju prehranjevanja v Sloveniji. Zaznali so, da se pri nas povečuje delež ljudi, ki vsakodnevno uživajo zelenjavo in redno zajtrkujejo, zmanjšuje pa se število tistih, ki uživajo sladkane pijače.
918 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Ali se danes samo zdi, da se s hrano in prehranjevanjem ukvarjamo preveč, ali je to res že na meji ali celo že čez?
O pravilni prehrani smo govorili v eni od poletnih oddaj, a ta tematika je še kako aktualna vse leto, še posebej po praznikih, ko nas včasih želodec boli od številnih dobrot na bogato obloženih mizah.
Poleti je lažje izbrati zdravo prehrano; vročina nas pogosto kar sama od sebe odvrača od težkih jedi. V poletnih mesecih nam prijajo lahke in hladne juhe, večkrat sežemo po svežem sezonskem sadju in tudi zelenjave je v izobilju. Prehransko svetovanje je več kot pogovor o hujšanju, več kot le borba z odvečnimi kilogrami in tudi več neprestano preštevanje kalorij. Diplomirana dietetičarka Katja Simić pravi, da pot do zdravja in zdravega načina življenja ni lahka in kratka. Kaj torej pravi dietetika – kakšen je zdrav način prehranjevanja?
Ljudje smo različni; nekateri morajo biti ob prehranjevanju pozorni na bolezni, s katerimi se spopadajo, na alergije, na osebna prepričanja. Največ bi morali zaužiti zelenjave – kar do pol kilograma dnevno – in sadja. Na našem jedilniku bi moralo biti več stročnic, kot so grah, leča, fižol, čičerika. V njih je veliko vlaknin in beljakovin. Pozabiti ne bi smeli na mleko in mlečne izdelke, na ribe in morske sadeže. Za žejo je najboljša voda.
Strokovnjaki so opazili nekatere ugodne trende na področju prehranjevanja v Sloveniji. Zaznali so, da se pri nas povečuje delež ljudi, ki vsakodnevno uživajo zelenjavo in redno zajtrkujejo, zmanjšuje pa se število tistih, ki uživajo sladkane pijače.
Kar osemdeset odstotkov oseb z duševnimi težavami in motnjami, ki so vključeni v psihoterapijo, je na boljšem od tistih z enakimi težavami, ki v terapijo niso vključeni
Družinski zdravnik Miljen Vidaković iz Zdravstvenega doma v Kopru pravi, da je možno prav vse; najpogosteje pa se mehurčki pojavijo po eni strani trupa ali glave.
Z infektologom o dolgem covidu, post-vac sindromu, cepljenju in maskah
»Če bi strdek nastal v glavi ali pljučih, me ne bi bilo tukaj,« pravi zdaj 23-letni Žiga Spreitzer
Dr. Lovro Žiberna o razlogih, zakaj je le malo znano o učinkovanju zdravil na žensko telo
Ali bo v prihodnje vsak imel farmakogenetsko izkaznico? Pogovor z znanstvenico dr. Vito Dolžan
Kljub drugačnemu prepričanju so znaki in simptomi celiakije zelo raznoliki
Kdaj na kolonoskopijo? Kako naj se pripravim? Kaj pa bolečina?
Kirurg Janez Svet operira enega do dva bolnika z žolčnimi kamni na dan
Na prvem mestu so vitamini. Med obogatenimi živili pa prebivalci največkrat sežejo po tistih s probiotiki
Kaj storiti? Nasvet inženirke živilske tehnologije
Ali je pred Evropo in Slovenijo nov velik val epidemije? Kakšno nevarnost pomeni eksplozija okužb na Kitajskem?
V dveh letih odkrili kar dvakrat, celo trikrat več otrok s kroničnimi črevesnimi boleznimi
Prejemnika letošnjih velikih Krkinih nagrad za raziskovalno delo
Sladkorna bolezen: Celice trebušne slinavke komunicirajo s pomočjo kalcija
O stanju na intenzivnem covidnem oddelku v Mariboru
Radiolog Igor Požek s Klinike Golnik opozarja na posebnosti nekaterih pljučnic
V izolski bolnišnici se z relativno novim posegom lotijo tudi največjih trebušnih kil
Neveljaven email naslov