Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
S staranjem izgubimo 0,4 odstotka možganovine letno, pri multipli sklerozi je proces še pospešen
Nevrolog Jožef Magdič iz Univerzitetnega kliničnega centra v Mariboru je s kolegi vpet v raziskave, ki pomenijo korak naprej k boljšemu zdravljenju multiple skleroze. Spremembe, ki jih bolezen povzroči na možganskem tkivu, spremljajo z magnetno resonanco. Za boljše obvladovanje bolezni sta namreč ključnega pomena prav njeno zgodnje prepoznavanje in zdravljenje.
Multipla skleroza je kronična avtoimunska bolezen osrednjega živčevja. Vzrok za njen nastanek ni znan, pa tudi zdravila, ki bi multiplo sklerozo dokončno pozdravilo, še niso odkrili. Raziskovalci zato pospešeno iščejo postopke, s katerimi bi multiplo sklerozo lahko čim prej prepoznali, napovedali njen potek in izid zdravljenja. Zdaj že vemo, da bolezen zaznamujeta dva procesa: vnetje in propadanje živčnih celic. Oba lahko spremljamo z magnetno resonanco.
Značilni prvi znaki multiple skleroze so motnje občutenj, težave s hojo in ravnotežjem, mravljinci in motnje vida. Najpogostejša oblika obolenja je recidivno-remitentna oblika. Zanjo so značilna izboljšanja in poslabšanja bolezni, ki jih z zdravili do neke mere lahko obvladujemo. Doktor Magdič sodeluje s kolegi iz Maribora, Ljubljane, Prage in Milana. Strokovnjaki ocenjujejo, da živi v Sloveniji do 3.500 ljudi z multiplo sklerozo, kar nas uvršča med države z visokim številom bolnikov s to zahrbtno in nepredvidljivo boleznijo. Sodobni postopki – kot je slikanje z magnetno resonanco – omogočajo nova spoznanja, boljše spremljanje in bolj učinkovito zdravljenje obolenja.
918 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
S staranjem izgubimo 0,4 odstotka možganovine letno, pri multipli sklerozi je proces še pospešen
Nevrolog Jožef Magdič iz Univerzitetnega kliničnega centra v Mariboru je s kolegi vpet v raziskave, ki pomenijo korak naprej k boljšemu zdravljenju multiple skleroze. Spremembe, ki jih bolezen povzroči na možganskem tkivu, spremljajo z magnetno resonanco. Za boljše obvladovanje bolezni sta namreč ključnega pomena prav njeno zgodnje prepoznavanje in zdravljenje.
Multipla skleroza je kronična avtoimunska bolezen osrednjega živčevja. Vzrok za njen nastanek ni znan, pa tudi zdravila, ki bi multiplo sklerozo dokončno pozdravilo, še niso odkrili. Raziskovalci zato pospešeno iščejo postopke, s katerimi bi multiplo sklerozo lahko čim prej prepoznali, napovedali njen potek in izid zdravljenja. Zdaj že vemo, da bolezen zaznamujeta dva procesa: vnetje in propadanje živčnih celic. Oba lahko spremljamo z magnetno resonanco.
Značilni prvi znaki multiple skleroze so motnje občutenj, težave s hojo in ravnotežjem, mravljinci in motnje vida. Najpogostejša oblika obolenja je recidivno-remitentna oblika. Zanjo so značilna izboljšanja in poslabšanja bolezni, ki jih z zdravili do neke mere lahko obvladujemo. Doktor Magdič sodeluje s kolegi iz Maribora, Ljubljane, Prage in Milana. Strokovnjaki ocenjujejo, da živi v Sloveniji do 3.500 ljudi z multiplo sklerozo, kar nas uvršča med države z visokim številom bolnikov s to zahrbtno in nepredvidljivo boleznijo. Sodobni postopki – kot je slikanje z magnetno resonanco – omogočajo nova spoznanja, boljše spremljanje in bolj učinkovito zdravljenje obolenja.
Vitamin A je pomemben za rast, za zdrav in dober vid, krepi imunski sistem, vpliva na presnovo železa, koristi koži in lasem
Pogovor s pediatrom Petrom Najdenovim
V medicinski reviji Lancet je izšel članek o obravnavi raka dojk; soavtorica je dr. Tanja Španić iz slovenske Europe Donne
V človeškem telesu je več kot 600 mišic, ki so odgovorne za gibanje, skrbijo za presnovo kalija, glukoze ...
Pogovor z raziskovalcem dr. Sergejem Pirkmajerjem
Dolgi covid imajo v veliki večini tisti, ki so imeli zgolj blago okužbo
Pogovor z Bojanom Ambrožičem, ki že 11 mesecev trpi zaradi dolgega covida, in zdravnico Špelo Šalamon
Za meningokoknim menigitisom lahko zbolimo pri katerihkoli letih; podatki pa kažejo, da se okužba najpogosteje razvije pri dojenčkih, sledijo jim najstniki
Ker se pacientom s kroničnim rinosinusitisom stanje ni izboljšalo, se je otorinolaringolog dr. Jure Urbančič lotil raziskave. Študija je že bila nagrajena
Ali je dr. Matjaž Fležar med preizkušanjem ChatGPT-ja že tudi sam kdaj »pozabil«, da se o znakih in simptomih, o diagnozah in zdravljenju – torej o medicini – ne pogovarja s človekom ampak z umetno inteligenco?
Sodelujeta dr. Zvezdan Pirtošek in dr. Erik Montagna
Zdrave človeške ledvice vsak dan približno petdesetkrat prečistijo kri
Agresivno: »Jaz sem v redu, ti nisi v redu.«. Pasivno: »Jaz nisem v redu, ti si v redu.«. Asertivno: »Jaz sem v redu, ti si v redu.«.
V boju proti zobni gnilobi in parodontozi smo dobili »novo« orožje. Ustna higieničarka Tadeja Klemenčič iz Zdravstvenega doma Ljubljana nam je namreč za Ultrazvok predstavila tako imenovano čopasto zobno ščetko. Pravi, da si z njo zobe očistimo še bolj temeljito, saj lahko poščetkamo vsak zob posebej. Več o novi krtački v Ultrazvoku. V ambulanto ustne higieničarke Tadeje Klemenčič v Polju pri Ljubljani je odšel Iztok Konc. *Opozorilo: Zobne krtačke, nitke, zobne paste – pripomočki za umivanje zob, ki nam obljubljajo marsikaj – vendar le, če jih bomo redno uporabljali. Foto: Prvi
Bisfenol A je v EU razvrščen med strupene snovi, ki imajo škodljive učinke na našo sposobnost razmnoževanja. Spada tudi med motilce endokrinega sistema in lahko na tak način negativno vpliva na zdravje ljudi
Danijel Brezovar živi s policistično boleznijo ledvic in Crohnovo boleznijo. Nedavno je premagal raka prostate
Ljudem če že, največkrat primanjkuje železa, kalcija, joda, selena in magnezija
»Dobra« medicina se izvaja v javnem sistemu
Na čigavi strani je psihologija dela – ali je na strani delavcev ali delodajalcev?
Stanfordski zaporniški eksperiment
Neveljaven email naslov