Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
S staranjem izgubimo 0,4 odstotka možganovine letno, pri multipli sklerozi je proces še pospešen
Nevrolog Jožef Magdič iz Univerzitetnega kliničnega centra v Mariboru je s kolegi vpet v raziskave, ki pomenijo korak naprej k boljšemu zdravljenju multiple skleroze. Spremembe, ki jih bolezen povzroči na možganskem tkivu, spremljajo z magnetno resonanco. Za boljše obvladovanje bolezni sta namreč ključnega pomena prav njeno zgodnje prepoznavanje in zdravljenje.
Multipla skleroza je kronična avtoimunska bolezen osrednjega živčevja. Vzrok za njen nastanek ni znan, pa tudi zdravila, ki bi multiplo sklerozo dokončno pozdravilo, še niso odkrili. Raziskovalci zato pospešeno iščejo postopke, s katerimi bi multiplo sklerozo lahko čim prej prepoznali, napovedali njen potek in izid zdravljenja. Zdaj že vemo, da bolezen zaznamujeta dva procesa: vnetje in propadanje živčnih celic. Oba lahko spremljamo z magnetno resonanco.
Značilni prvi znaki multiple skleroze so motnje občutenj, težave s hojo in ravnotežjem, mravljinci in motnje vida. Najpogostejša oblika obolenja je recidivno-remitentna oblika. Zanjo so značilna izboljšanja in poslabšanja bolezni, ki jih z zdravili do neke mere lahko obvladujemo. Doktor Magdič sodeluje s kolegi iz Maribora, Ljubljane, Prage in Milana. Strokovnjaki ocenjujejo, da živi v Sloveniji do 3.500 ljudi z multiplo sklerozo, kar nas uvršča med države z visokim številom bolnikov s to zahrbtno in nepredvidljivo boleznijo. Sodobni postopki – kot je slikanje z magnetno resonanco – omogočajo nova spoznanja, boljše spremljanje in bolj učinkovito zdravljenje obolenja.
918 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
S staranjem izgubimo 0,4 odstotka možganovine letno, pri multipli sklerozi je proces še pospešen
Nevrolog Jožef Magdič iz Univerzitetnega kliničnega centra v Mariboru je s kolegi vpet v raziskave, ki pomenijo korak naprej k boljšemu zdravljenju multiple skleroze. Spremembe, ki jih bolezen povzroči na možganskem tkivu, spremljajo z magnetno resonanco. Za boljše obvladovanje bolezni sta namreč ključnega pomena prav njeno zgodnje prepoznavanje in zdravljenje.
Multipla skleroza je kronična avtoimunska bolezen osrednjega živčevja. Vzrok za njen nastanek ni znan, pa tudi zdravila, ki bi multiplo sklerozo dokončno pozdravilo, še niso odkrili. Raziskovalci zato pospešeno iščejo postopke, s katerimi bi multiplo sklerozo lahko čim prej prepoznali, napovedali njen potek in izid zdravljenja. Zdaj že vemo, da bolezen zaznamujeta dva procesa: vnetje in propadanje živčnih celic. Oba lahko spremljamo z magnetno resonanco.
Značilni prvi znaki multiple skleroze so motnje občutenj, težave s hojo in ravnotežjem, mravljinci in motnje vida. Najpogostejša oblika obolenja je recidivno-remitentna oblika. Zanjo so značilna izboljšanja in poslabšanja bolezni, ki jih z zdravili do neke mere lahko obvladujemo. Doktor Magdič sodeluje s kolegi iz Maribora, Ljubljane, Prage in Milana. Strokovnjaki ocenjujejo, da živi v Sloveniji do 3.500 ljudi z multiplo sklerozo, kar nas uvršča med države z visokim številom bolnikov s to zahrbtno in nepredvidljivo boleznijo. Sodobni postopki – kot je slikanje z magnetno resonanco – omogočajo nova spoznanja, boljše spremljanje in bolj učinkovito zdravljenje obolenja.
Kar osemdeset odstotkov oseb z duševnimi težavami in motnjami, ki so vključeni v psihoterapijo, je na boljšem od tistih z enakimi težavami, ki v terapijo niso vključeni
Družinski zdravnik Miljen Vidaković iz Zdravstvenega doma v Kopru pravi, da je možno prav vse; najpogosteje pa se mehurčki pojavijo po eni strani trupa ali glave.
Z infektologom o dolgem covidu, post-vac sindromu, cepljenju in maskah
»Če bi strdek nastal v glavi ali pljučih, me ne bi bilo tukaj,« pravi zdaj 23-letni Žiga Spreitzer
Dr. Lovro Žiberna o razlogih, zakaj je le malo znano o učinkovanju zdravil na žensko telo
Ali bo v prihodnje vsak imel farmakogenetsko izkaznico? Pogovor z znanstvenico dr. Vito Dolžan
Kljub drugačnemu prepričanju so znaki in simptomi celiakije zelo raznoliki
Kdaj na kolonoskopijo? Kako naj se pripravim? Kaj pa bolečina?
Kirurg Janez Svet operira enega do dva bolnika z žolčnimi kamni na dan
Na prvem mestu so vitamini. Med obogatenimi živili pa prebivalci največkrat sežejo po tistih s probiotiki
Kaj storiti? Nasvet inženirke živilske tehnologije
Ali je pred Evropo in Slovenijo nov velik val epidemije? Kakšno nevarnost pomeni eksplozija okužb na Kitajskem?
V dveh letih odkrili kar dvakrat, celo trikrat več otrok s kroničnimi črevesnimi boleznimi
Prejemnika letošnjih velikih Krkinih nagrad za raziskovalno delo
Sladkorna bolezen: Celice trebušne slinavke komunicirajo s pomočjo kalcija
O stanju na intenzivnem covidnem oddelku v Mariboru
Radiolog Igor Požek s Klinike Golnik opozarja na posebnosti nekaterih pljučnic
V izolski bolnišnici se z relativno novim posegom lotijo tudi največjih trebušnih kil
Neveljaven email naslov