Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Diagnoza: družinska hiperholesterolemija. Dedna bolezen, ki je pogosto skrita, saj zanjo ve le deset odstotkov obolelih
Statistični podatki vzbujajo strah: dvajsetkrat višje tveganje za aterosklerozo in hudo koronarno bolezen srca, pogostejša angina pektoris, bolj verjeten srčni infarkt in možganska kap. Povišan holesterol se lahko pojavi že pri otrocih, zato je pregled pri zdravniku nujen. Zdravila in zdrav življenjski slog preprečijo hujše zaplete. Povišan holesterol pri otrocih je pogosto posledica dedne bolezni. Diagnoza: družinska hiperholesterolemija. Svetuje: doc. dr. Urh Grošelj s Pediatrične klinike v Ljubljani.
V primeru družinske hiperholesterolemije je holesterol zvišan že ob rojstvu. Gre za dedno bolezen, glede na ocenjeno prevalenco 1:300 živi v Sloveniji okrog 6.500 ljudi s to motnjo v presnovi holesterola. Družinska hiperholesterolemija se pojavi ne glede na prehrano, življenjski slog, ne glede na druge slabe navade in razvade. Znaki in simptomi družinske hiperholesterolemije so bolečine v predelu prsi pri fizični aktivnosti, otekline in zatrdline okrog členkov, rumeno obarvanje okrog oči in vek ter svetlo obarvanje okrog očesne šarenice.
V Sloveniji poteka presejanje petletnikov – pri tej starosti načrtno preverijo, koliko holesterola je v krvi otroka. Zdravniki pa bolezen lahko odkrijejo tudi z genskimi testi. Z njimi tudi dokončno potrdijo diagnozo. Družinska hiperholesterolemija prej ali slej pokaže svoje zobe, z zdravljenjem pa jo lahko ukrotijo. Zdaj pa so na voljo že tudi sodobna biološka zdravila. Prav tako pomemben pa je zdrav življenjski slog.
913 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Diagnoza: družinska hiperholesterolemija. Dedna bolezen, ki je pogosto skrita, saj zanjo ve le deset odstotkov obolelih
Statistični podatki vzbujajo strah: dvajsetkrat višje tveganje za aterosklerozo in hudo koronarno bolezen srca, pogostejša angina pektoris, bolj verjeten srčni infarkt in možganska kap. Povišan holesterol se lahko pojavi že pri otrocih, zato je pregled pri zdravniku nujen. Zdravila in zdrav življenjski slog preprečijo hujše zaplete. Povišan holesterol pri otrocih je pogosto posledica dedne bolezni. Diagnoza: družinska hiperholesterolemija. Svetuje: doc. dr. Urh Grošelj s Pediatrične klinike v Ljubljani.
V primeru družinske hiperholesterolemije je holesterol zvišan že ob rojstvu. Gre za dedno bolezen, glede na ocenjeno prevalenco 1:300 živi v Sloveniji okrog 6.500 ljudi s to motnjo v presnovi holesterola. Družinska hiperholesterolemija se pojavi ne glede na prehrano, življenjski slog, ne glede na druge slabe navade in razvade. Znaki in simptomi družinske hiperholesterolemije so bolečine v predelu prsi pri fizični aktivnosti, otekline in zatrdline okrog členkov, rumeno obarvanje okrog oči in vek ter svetlo obarvanje okrog očesne šarenice.
V Sloveniji poteka presejanje petletnikov – pri tej starosti načrtno preverijo, koliko holesterola je v krvi otroka. Zdravniki pa bolezen lahko odkrijejo tudi z genskimi testi. Z njimi tudi dokončno potrdijo diagnozo. Družinska hiperholesterolemija prej ali slej pokaže svoje zobe, z zdravljenjem pa jo lahko ukrotijo. Zdaj pa so na voljo že tudi sodobna biološka zdravila. Prav tako pomemben pa je zdrav življenjski slog.
Pojasnila in nasveti epidemiologinje Alenke Trop Skaza
Samo v zadnjem tednu je v Sloveniji za covidom na novo zbolelo 224 ljudi
Krčne žile nastanejo zaradi prekomerne telesne teže, hormonskih sprememb in življenjskega sloga, ki zahteva dolgotrajno sedenje ali nepremičen stoječ položaj. Pomemben vpliv imajo genetski faktorji.
Kako je semaglutid, znan kot ozempic za sladkorno bolezen, povzročil revolucijo zdravljenja debelosti?
Bolečin je manj, izguba krvi je manjša, manj je zapletov in manj brazgotin
Legionela je atipična bakterija, ki se lahko prekomerno namnoži v vodovodnem sistemu
Zakaj so infektologi in raziskovalci pozorni na bolezni, ki jih povzročajo atipične bakterije, kot je tudi klamidija?
»Naši bolniki k sreči ne vejo, kako je, če si zdravila, ki pomaga, ne moreš privoščiti, ker si že prodal stanovanje ali hišo,« pravi hematolog Samo Zver.
Kardiolog David Žižek iz UKC Ljubljana je razvil nov pristop zdravljenja motenj srčnega ritma
Močna sluznična imunost lahko prepreči okužbo z respiratornimi virusi že v zgodnjih fazah in na tak način zmanjša možnost širjenja bolezni
Podrobneje o primeru z infektologom Andrejem Trampužem
Vitamin A je pomemben za rast, za zdrav in dober vid, krepi imunski sistem, vpliva na presnovo železa, koristi koži in lasem
Pogovor s pediatrom Petrom Najdenovim
V medicinski reviji Lancet je izšel članek o obravnavi raka dojk; soavtorica je dr. Tanja Španić iz slovenske Europe Donne
V človeškem telesu je več kot 600 mišic, ki so odgovorne za gibanje, skrbijo za presnovo kalija, glukoze ...
Pogovor z raziskovalcem dr. Sergejem Pirkmajerjem
Neveljaven email naslov