Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Diagnoza: družinska hiperholesterolemija. Dedna bolezen, ki je pogosto skrita, saj zanjo ve le deset odstotkov obolelih
Statistični podatki vzbujajo strah: dvajsetkrat višje tveganje za aterosklerozo in hudo koronarno bolezen srca, pogostejša angina pektoris, bolj verjeten srčni infarkt in možganska kap. Povišan holesterol se lahko pojavi že pri otrocih, zato je pregled pri zdravniku nujen. Zdravila in zdrav življenjski slog preprečijo hujše zaplete. Povišan holesterol pri otrocih je pogosto posledica dedne bolezni. Diagnoza: družinska hiperholesterolemija. Svetuje: doc. dr. Urh Grošelj s Pediatrične klinike v Ljubljani.
V primeru družinske hiperholesterolemije je holesterol zvišan že ob rojstvu. Gre za dedno bolezen, glede na ocenjeno prevalenco 1:300 živi v Sloveniji okrog 6.500 ljudi s to motnjo v presnovi holesterola. Družinska hiperholesterolemija se pojavi ne glede na prehrano, življenjski slog, ne glede na druge slabe navade in razvade. Znaki in simptomi družinske hiperholesterolemije so bolečine v predelu prsi pri fizični aktivnosti, otekline in zatrdline okrog členkov, rumeno obarvanje okrog oči in vek ter svetlo obarvanje okrog očesne šarenice.
V Sloveniji poteka presejanje petletnikov – pri tej starosti načrtno preverijo, koliko holesterola je v krvi otroka. Zdravniki pa bolezen lahko odkrijejo tudi z genskimi testi. Z njimi tudi dokončno potrdijo diagnozo. Družinska hiperholesterolemija prej ali slej pokaže svoje zobe, z zdravljenjem pa jo lahko ukrotijo. Zdaj pa so na voljo že tudi sodobna biološka zdravila. Prav tako pomemben pa je zdrav življenjski slog.
917 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Diagnoza: družinska hiperholesterolemija. Dedna bolezen, ki je pogosto skrita, saj zanjo ve le deset odstotkov obolelih
Statistični podatki vzbujajo strah: dvajsetkrat višje tveganje za aterosklerozo in hudo koronarno bolezen srca, pogostejša angina pektoris, bolj verjeten srčni infarkt in možganska kap. Povišan holesterol se lahko pojavi že pri otrocih, zato je pregled pri zdravniku nujen. Zdravila in zdrav življenjski slog preprečijo hujše zaplete. Povišan holesterol pri otrocih je pogosto posledica dedne bolezni. Diagnoza: družinska hiperholesterolemija. Svetuje: doc. dr. Urh Grošelj s Pediatrične klinike v Ljubljani.
V primeru družinske hiperholesterolemije je holesterol zvišan že ob rojstvu. Gre za dedno bolezen, glede na ocenjeno prevalenco 1:300 živi v Sloveniji okrog 6.500 ljudi s to motnjo v presnovi holesterola. Družinska hiperholesterolemija se pojavi ne glede na prehrano, življenjski slog, ne glede na druge slabe navade in razvade. Znaki in simptomi družinske hiperholesterolemije so bolečine v predelu prsi pri fizični aktivnosti, otekline in zatrdline okrog členkov, rumeno obarvanje okrog oči in vek ter svetlo obarvanje okrog očesne šarenice.
V Sloveniji poteka presejanje petletnikov – pri tej starosti načrtno preverijo, koliko holesterola je v krvi otroka. Zdravniki pa bolezen lahko odkrijejo tudi z genskimi testi. Z njimi tudi dokončno potrdijo diagnozo. Družinska hiperholesterolemija prej ali slej pokaže svoje zobe, z zdravljenjem pa jo lahko ukrotijo. Zdaj pa so na voljo že tudi sodobna biološka zdravila. Prav tako pomemben pa je zdrav življenjski slog.
Družinski zdravnik Miljen Vidaković iz Zdravstvenega doma v Kopru pravi, da je možno prav vse; najpogosteje pa se mehurčki pojavijo po eni strani trupa ali glave.
Z infektologom o dolgem covidu, post-vac sindromu, cepljenju in maskah
»Če bi strdek nastal v glavi ali pljučih, me ne bi bilo tukaj,« pravi zdaj 23-letni Žiga Spreitzer
Dr. Lovro Žiberna o razlogih, zakaj je le malo znano o učinkovanju zdravil na žensko telo
Ali bo v prihodnje vsak imel farmakogenetsko izkaznico? Pogovor z znanstvenico dr. Vito Dolžan
Kljub drugačnemu prepričanju so znaki in simptomi celiakije zelo raznoliki
Kdaj na kolonoskopijo? Kako naj se pripravim? Kaj pa bolečina?
Kirurg Janez Svet operira enega do dva bolnika z žolčnimi kamni na dan
Na prvem mestu so vitamini. Med obogatenimi živili pa prebivalci največkrat sežejo po tistih s probiotiki
Kaj storiti? Nasvet inženirke živilske tehnologije
Ali je pred Evropo in Slovenijo nov velik val epidemije? Kakšno nevarnost pomeni eksplozija okužb na Kitajskem?
V dveh letih odkrili kar dvakrat, celo trikrat več otrok s kroničnimi črevesnimi boleznimi
Prejemnika letošnjih velikih Krkinih nagrad za raziskovalno delo
Sladkorna bolezen: Celice trebušne slinavke komunicirajo s pomočjo kalcija
O stanju na intenzivnem covidnem oddelku v Mariboru
Radiolog Igor Požek s Klinike Golnik opozarja na posebnosti nekaterih pljučnic
V izolski bolnišnici se z relativno novim posegom lotijo tudi največjih trebušnih kil
Dr. Primož Rožman: Postarajo se namreč matične celice, ki sicer generirajo armado celic tako prirojenega kot tudi pridobljenega imunskega sistema
Neveljaven email naslov