Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Slovenski znanstveniki razvili algoritem, ki se je naučil prepoznati možganski tumor
Slovenskim znanstvenikom iz ljubljanskega UKC, Fakultete za računalništvo in iz švicarskega podjetja Smart Blood Analytics Swiss je uspel revolucionarni preboj v diagnostiki s pomočjo umetne inteligence, strojnega učenja. Dokazali so – članek je bil objavljen v znanstveni reviji Scientific report – da lahko s pomočjo algoritma že iz osnovne krvne slike v manj kot sekundi diagnosticirajo možganski tumor. Pa to ni vse, postavi lahko tudi nekaj sto drugih internističnih diagnoz.
Danes od 70 do 80% vseh medicinskih obravnav temelji na krvni analitiki, večina zdravnikov pa ne zna prebrati enostavne diferencialne slike. To dejstvo je vodilo raziskovalce v švicarskem podjetju Smart Blood Analitic k spoznanju, da krvna slika vsebuje bistveno več podatkov, kot jih znamo razložiti, pravi o zamisli za algoritem Marko Notar, ki pravi, da se tu njihovo delo na ustavi: “Naša razmišljanja segajo naprej, tj. vzdigniti učinkovitost tega algoritma, natančnost algorimta. Omejitve seveda so: v sami strukturi, kvaliteti podatkov in v sami stopnji tenhologije. A iz dneva v dan se nam odpirajo nove možnosti. Tu ni časa za počitek.”
S tem algoritmom so prvi in še vedno edini v svetu, ki so dokazali, da je na ta način mogoče interpretirati krvne analize
Z razvojem umetne inteligence pa se pojavlja tudi bojazen pred tem, da bo nadomestila človeka. Tudi v primeru takšnega odkritja, do katerega so prišli slovenski znanstveniki, imajo nekateri občutek ogroženosti, da bodo tovrstni produkti nadomestili zdravnika v prihodnje. “Naše mnenje je seveda nasprotno. To je učinkovito orodje, tako rekoč najboljši prijatelj zdravnikov, ki ga lahko kadarkoli vprašaš, kaj si misli o sami krvni sliki,” še razmišlja Marko Notar.
904 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Slovenski znanstveniki razvili algoritem, ki se je naučil prepoznati možganski tumor
Slovenskim znanstvenikom iz ljubljanskega UKC, Fakultete za računalništvo in iz švicarskega podjetja Smart Blood Analytics Swiss je uspel revolucionarni preboj v diagnostiki s pomočjo umetne inteligence, strojnega učenja. Dokazali so – članek je bil objavljen v znanstveni reviji Scientific report – da lahko s pomočjo algoritma že iz osnovne krvne slike v manj kot sekundi diagnosticirajo možganski tumor. Pa to ni vse, postavi lahko tudi nekaj sto drugih internističnih diagnoz.
Danes od 70 do 80% vseh medicinskih obravnav temelji na krvni analitiki, večina zdravnikov pa ne zna prebrati enostavne diferencialne slike. To dejstvo je vodilo raziskovalce v švicarskem podjetju Smart Blood Analitic k spoznanju, da krvna slika vsebuje bistveno več podatkov, kot jih znamo razložiti, pravi o zamisli za algoritem Marko Notar, ki pravi, da se tu njihovo delo na ustavi: “Naša razmišljanja segajo naprej, tj. vzdigniti učinkovitost tega algoritma, natančnost algorimta. Omejitve seveda so: v sami strukturi, kvaliteti podatkov in v sami stopnji tenhologije. A iz dneva v dan se nam odpirajo nove možnosti. Tu ni časa za počitek.”
S tem algoritmom so prvi in še vedno edini v svetu, ki so dokazali, da je na ta način mogoče interpretirati krvne analize
Z razvojem umetne inteligence pa se pojavlja tudi bojazen pred tem, da bo nadomestila človeka. Tudi v primeru takšnega odkritja, do katerega so prišli slovenski znanstveniki, imajo nekateri občutek ogroženosti, da bodo tovrstni produkti nadomestili zdravnika v prihodnje. “Naše mnenje je seveda nasprotno. To je učinkovito orodje, tako rekoč najboljši prijatelj zdravnikov, ki ga lahko kadarkoli vprašaš, kaj si misli o sami krvni sliki,” še razmišlja Marko Notar.
Odgovor na vprašanje »Ali so mRNK cepiva učinkovita in varna?« nam razkrije tudi pogled skozi elektronski mikroskop
Gost medicinske oddaje Ultrazvok je dr. Duško Lainšček
Ali naj bom pred preiskavo krvi tešč ali ne? Kaj je hemogram? Zakaj mora vsak vzorec krvi pred analizo v centrifugo? Kaj lahko pokaže pregled urina in blata? To so vprašanja, ki smo jih za tedensko medicinsko oddajo Ultrazvok na Prvem zastavili inženirki laboratorijske biokemije Meliti Malus Patačić, ki vodi laboratorij v Zdravstvenem domu v Radečah. V svetlih novih prostorih, kjer ni mogoče, da bi bilo kogarkoli strah odvzema krvi, se je z Melito Malus Patačić pogovarjal Iztok Konc. Foto: Prvi
Britanski genetik in celični biolog prof. dr. Paul Nurse je leta 1976 odkril gen, ki uravnava rast in razmnoževanje prav vsake žive celice – tudi človeške – za kar so mu leta 2001 podelili Nobelovo nagrado za medicino
Pregled tekočine, ki obliva možgane in hrbtenjačo – na kratko ji rečemo kar likvor, nam lahko razkrije marsikatero bolezen. Znanki iz družbenih omrežij so tako nedavno s pregledom likvorja diagnosticirali vnetje hrbtenjače. Gospodu Pavlu Kranjcu, gostu oddaje Ultrazvok, pa so pred dobrimi štiridesetimi leti odkrili multiplo sklerozo. Medicinska preiskava, pri kateri zdravnik z iglo odvzame vzorec likvorja, se imenuje lumbalna punkcija. Postopek ne boli, včasih pa je lahko neprijeten. Več pa v pogovoru z gospodom Kranjcem. Z njim se je v prostorih Združenja multiple skleroze Slovenije v Ljubljani srečal Iztok Konc. Foto: WikimediaCommons, cc, https://apuntes-de-medicina.blogspot.com/
Anesteziologinja asist. dr. Branka Stražišar ima dobre izkušnje z zdravljenjem z medicinsko konopljo. Pravi, da na Onkološkem inštitutu v Ljubljani kanabinoida THC in CBD največkrat predpišejo za zdravljenje bolečine in lajšanje nekaterih pogostih rakavih simptomov. »Pri večini bolnikov se bolečina zmanjša.« V Sloveniji zdravljenje z magistralnimi kapljicami kanabinoidov THC in CBD od letošnjega leta krije zdravstveno zavarovanje. Pri nas pa, za razliko od nekaterih drugih evropskih držav, še ni registriran učinkovit naravni preparat Sativex. Mogoč pa je interventen uvoz za posameznega bolnika. Več v Ultrazvoku. Z dr. Branko Stražišar je govoril Iztok Konc.
Pogovor z zdravnikom Sašem Reboljem iz Zdravstvenega doma v Kamniku
Pogovor s pulmologom dr. Matjažem Fležarjem s Klinike Golnik
O aterosklerozi in škodljivem LDL holesterolu
O mRNK cepivu proti raku trebušne slinavke in o lekcijah cepljenja proti covidu
Najprej k osebni zdravnici, naprej k dermatologu in kirurgu
Akupunktura je zdravilna metoda, ki temelji na vbadanju iglic v akupunkturne točke na telesu. Izhaja iz teorije akupunkturnih meridianov, ki potekajo vzdolž telesa in po katerih se pretaka življenjska energija či. Na ljubljanskem Onkološkem inštitutu, kjer dela tokratni sogovornik Ultrazvoka anesteziolog doc. dr. Iztok Potočnik, z akupunkturo zdravijo bolečino in lajšajo še nekatere druge zdravstvene težave ter tegobe, ki so posledice zdravljenja rakavih obolenj. K poslušanju vabi Iztok Konc.
Dr. Matjaž Vrtovec pravi, da včasih po posegu ni potrebna niti kompresijska terapija
Za krčnimi žilami trpi kar med štirideset in petdeset odstotkov ljudi. Ženske nekoliko pogosteje od moških
Značilnost sodobnih učinkovin za zdravljenje sladkorne bolezni je, da uredijo sladkorno bolezen, vplivajo na telesno, hkrati pa varujejo ledvice in srčno-žilni sistem
»Meni je vsak glavobol bolj neprijeten kot mamografija. Celoten pregled traja zgolj nekaj minut,« pravi gospa Alma Pašanović, prostovoljka pri Europi Donni
Klinični psiholog in psihoterapevt Gregor Žvelc izpostavlja, da delo v pomagajočih poklicih človeka psihično in fizično izčrpa
Dogajanje spremlja virolog dr. Andrej Steyer (NLZOH)
Kaj pravi mikrobiološka stroka: ali smo ljudje glede na mikrobioto vsejedi, vegetarijanci ali vegani?
Neveljaven email naslov