Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Slovenski znanstveniki razvili algoritem, ki se je naučil prepoznati možganski tumor
Slovenskim znanstvenikom iz ljubljanskega UKC, Fakultete za računalništvo in iz švicarskega podjetja Smart Blood Analytics Swiss je uspel revolucionarni preboj v diagnostiki s pomočjo umetne inteligence, strojnega učenja. Dokazali so – članek je bil objavljen v znanstveni reviji Scientific report – da lahko s pomočjo algoritma že iz osnovne krvne slike v manj kot sekundi diagnosticirajo možganski tumor. Pa to ni vse, postavi lahko tudi nekaj sto drugih internističnih diagnoz.
Danes od 70 do 80% vseh medicinskih obravnav temelji na krvni analitiki, večina zdravnikov pa ne zna prebrati enostavne diferencialne slike. To dejstvo je vodilo raziskovalce v švicarskem podjetju Smart Blood Analitic k spoznanju, da krvna slika vsebuje bistveno več podatkov, kot jih znamo razložiti, pravi o zamisli za algoritem Marko Notar, ki pravi, da se tu njihovo delo na ustavi: “Naša razmišljanja segajo naprej, tj. vzdigniti učinkovitost tega algoritma, natančnost algorimta. Omejitve seveda so: v sami strukturi, kvaliteti podatkov in v sami stopnji tenhologije. A iz dneva v dan se nam odpirajo nove možnosti. Tu ni časa za počitek.”
S tem algoritmom so prvi in še vedno edini v svetu, ki so dokazali, da je na ta način mogoče interpretirati krvne analize
Z razvojem umetne inteligence pa se pojavlja tudi bojazen pred tem, da bo nadomestila človeka. Tudi v primeru takšnega odkritja, do katerega so prišli slovenski znanstveniki, imajo nekateri občutek ogroženosti, da bodo tovrstni produkti nadomestili zdravnika v prihodnje. “Naše mnenje je seveda nasprotno. To je učinkovito orodje, tako rekoč najboljši prijatelj zdravnikov, ki ga lahko kadarkoli vprašaš, kaj si misli o sami krvni sliki,” še razmišlja Marko Notar.
908 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Slovenski znanstveniki razvili algoritem, ki se je naučil prepoznati možganski tumor
Slovenskim znanstvenikom iz ljubljanskega UKC, Fakultete za računalništvo in iz švicarskega podjetja Smart Blood Analytics Swiss je uspel revolucionarni preboj v diagnostiki s pomočjo umetne inteligence, strojnega učenja. Dokazali so – članek je bil objavljen v znanstveni reviji Scientific report – da lahko s pomočjo algoritma že iz osnovne krvne slike v manj kot sekundi diagnosticirajo možganski tumor. Pa to ni vse, postavi lahko tudi nekaj sto drugih internističnih diagnoz.
Danes od 70 do 80% vseh medicinskih obravnav temelji na krvni analitiki, večina zdravnikov pa ne zna prebrati enostavne diferencialne slike. To dejstvo je vodilo raziskovalce v švicarskem podjetju Smart Blood Analitic k spoznanju, da krvna slika vsebuje bistveno več podatkov, kot jih znamo razložiti, pravi o zamisli za algoritem Marko Notar, ki pravi, da se tu njihovo delo na ustavi: “Naša razmišljanja segajo naprej, tj. vzdigniti učinkovitost tega algoritma, natančnost algorimta. Omejitve seveda so: v sami strukturi, kvaliteti podatkov in v sami stopnji tenhologije. A iz dneva v dan se nam odpirajo nove možnosti. Tu ni časa za počitek.”
S tem algoritmom so prvi in še vedno edini v svetu, ki so dokazali, da je na ta način mogoče interpretirati krvne analize
Z razvojem umetne inteligence pa se pojavlja tudi bojazen pred tem, da bo nadomestila človeka. Tudi v primeru takšnega odkritja, do katerega so prišli slovenski znanstveniki, imajo nekateri občutek ogroženosti, da bodo tovrstni produkti nadomestili zdravnika v prihodnje. “Naše mnenje je seveda nasprotno. To je učinkovito orodje, tako rekoč najboljši prijatelj zdravnikov, ki ga lahko kadarkoli vprašaš, kaj si misli o sami krvni sliki,” še razmišlja Marko Notar.
Na prvem mestu so vitamini. Med obogatenimi živili pa prebivalci največkrat sežejo po tistih s probiotiki
Kaj storiti? Nasvet inženirke živilske tehnologije
Ali je pred Evropo in Slovenijo nov velik val epidemije? Kakšno nevarnost pomeni eksplozija okužb na Kitajskem?
V dveh letih odkrili kar dvakrat, celo trikrat več otrok s kroničnimi črevesnimi boleznimi
Prejemnika letošnjih velikih Krkinih nagrad za raziskovalno delo
Sladkorna bolezen: Celice trebušne slinavke komunicirajo s pomočjo kalcija
O stanju na intenzivnem covidnem oddelku v Mariboru
Radiolog Igor Požek s Klinike Golnik opozarja na posebnosti nekaterih pljučnic
V izolski bolnišnici se z relativno novim posegom lotijo tudi največjih trebušnih kil
Dr. Primož Rožman: Postarajo se namreč matične celice, ki sicer generirajo armado celic tako prirojenega kot tudi pridobljenega imunskega sistema
Pri starejših od petdeset let je najbolj izraženo čustvo v povezavi s cepljenjem upanje, pri mlajših pa dvom
Hitra in manj invazivna zamenjava okvarjene mitralne srčne zaklopke
Priznani imunolog o dolgem covidu, cepljenju in cepivih proti covidu
S sinteznim biologom o zadnjih študijah in podatkih
V Mariboru o nekaterih novostih s področja nevrologije
Panična motnja je pogostejša pri mlajših odraslih do tridesetega leta starosti in pri ženskah
Dr. Hugon Možina o anevrizmi trebušne aorte
Koronavirus bo še krožil in nas okuževal
Epidemija v številkah z računalniškim programerjem Miho Kaduncem.
Neveljaven email naslov