Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Bližnji se borijo z žalovanjem, izgorelostjo in depresijo, v stiski so zaradi težkih odločitev
Podatki o demenci in Alzheimerjevi bolezni, ki je najpogostejši vzrok demence, so zaskrbljujoči. V Sloveniji živi že več kot 30.000 ljudi z demenco, njihovo število pa se povečuje. Bolezen pa ne poseže le v življenje obolelega, ampak prizadene in bremeni tudi njegove bližnje. Študije kažejo, da se svojci oseb z demenco in Alzheimerjevo boleznijo borijo z izgorelostjo, depresijo in žalovanjem. Ti morajo ob skrbi za svojca pogosto sprejemati tudi težke odločitve. Da je Alzheimerjeva bolezen hudo in napredujoče obolenje, pravi psihiatrinja dr. Lea Žmuc Veranič iz Psihiatrične bolnišnice Begunje.
Demenca močno poseže v odnose v družini; lahko jih poglobi ali razrahlja, pravijo pri Slovenskem združenju za pomoč pri demenci – Spominčica. Breme oskrbe osebe z demenco je pogosto na ramenih enega človeka, kar vodi v preobremenjenost. Za vzpostavljanje pozitivnih odnosov je skrb smiselno razdeliti med posamezne družinske člane, sorodnike in prijatelje.
Demenca je bolezen, ki v svetovnem merilu predstavlja velik izziv. Čeprav je namreč največji dejavnik tveganja za njen razvoj starost, zanjo zboleva tudi vse več mlajših. In še podatek: za bolnike z demenco pri nas že zdaj skrbi več kot 100.000 svojcev, zdravstvenih delavcev, psihologov, socialnih delavcev in strokovnjakov drugih strok.
917 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Bližnji se borijo z žalovanjem, izgorelostjo in depresijo, v stiski so zaradi težkih odločitev
Podatki o demenci in Alzheimerjevi bolezni, ki je najpogostejši vzrok demence, so zaskrbljujoči. V Sloveniji živi že več kot 30.000 ljudi z demenco, njihovo število pa se povečuje. Bolezen pa ne poseže le v življenje obolelega, ampak prizadene in bremeni tudi njegove bližnje. Študije kažejo, da se svojci oseb z demenco in Alzheimerjevo boleznijo borijo z izgorelostjo, depresijo in žalovanjem. Ti morajo ob skrbi za svojca pogosto sprejemati tudi težke odločitve. Da je Alzheimerjeva bolezen hudo in napredujoče obolenje, pravi psihiatrinja dr. Lea Žmuc Veranič iz Psihiatrične bolnišnice Begunje.
Demenca močno poseže v odnose v družini; lahko jih poglobi ali razrahlja, pravijo pri Slovenskem združenju za pomoč pri demenci – Spominčica. Breme oskrbe osebe z demenco je pogosto na ramenih enega človeka, kar vodi v preobremenjenost. Za vzpostavljanje pozitivnih odnosov je skrb smiselno razdeliti med posamezne družinske člane, sorodnike in prijatelje.
Demenca je bolezen, ki v svetovnem merilu predstavlja velik izziv. Čeprav je namreč največji dejavnik tveganja za njen razvoj starost, zanjo zboleva tudi vse več mlajših. In še podatek: za bolnike z demenco pri nas že zdaj skrbi več kot 100.000 svojcev, zdravstvenih delavcev, psihologov, socialnih delavcev in strokovnjakov drugih strok.
Družinski zdravnik Miljen Vidaković iz Zdravstvenega doma v Kopru pravi, da je možno prav vse; najpogosteje pa se mehurčki pojavijo po eni strani trupa ali glave.
Z infektologom o dolgem covidu, post-vac sindromu, cepljenju in maskah
»Če bi strdek nastal v glavi ali pljučih, me ne bi bilo tukaj,« pravi zdaj 23-letni Žiga Spreitzer
Dr. Lovro Žiberna o razlogih, zakaj je le malo znano o učinkovanju zdravil na žensko telo
Ali bo v prihodnje vsak imel farmakogenetsko izkaznico? Pogovor z znanstvenico dr. Vito Dolžan
Kljub drugačnemu prepričanju so znaki in simptomi celiakije zelo raznoliki
Kdaj na kolonoskopijo? Kako naj se pripravim? Kaj pa bolečina?
Kirurg Janez Svet operira enega do dva bolnika z žolčnimi kamni na dan
Na prvem mestu so vitamini. Med obogatenimi živili pa prebivalci največkrat sežejo po tistih s probiotiki
Kaj storiti? Nasvet inženirke živilske tehnologije
Ali je pred Evropo in Slovenijo nov velik val epidemije? Kakšno nevarnost pomeni eksplozija okužb na Kitajskem?
V dveh letih odkrili kar dvakrat, celo trikrat več otrok s kroničnimi črevesnimi boleznimi
Prejemnika letošnjih velikih Krkinih nagrad za raziskovalno delo
Sladkorna bolezen: Celice trebušne slinavke komunicirajo s pomočjo kalcija
O stanju na intenzivnem covidnem oddelku v Mariboru
Radiolog Igor Požek s Klinike Golnik opozarja na posebnosti nekaterih pljučnic
V izolski bolnišnici se z relativno novim posegom lotijo tudi največjih trebušnih kil
Dr. Primož Rožman: Postarajo se namreč matične celice, ki sicer generirajo armado celic tako prirojenega kot tudi pridobljenega imunskega sistema
Neveljaven email naslov