Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Bližnji se borijo z žalovanjem, izgorelostjo in depresijo, v stiski so zaradi težkih odločitev
Podatki o demenci in Alzheimerjevi bolezni, ki je najpogostejši vzrok demence, so zaskrbljujoči. V Sloveniji živi že več kot 30.000 ljudi z demenco, njihovo število pa se povečuje. Bolezen pa ne poseže le v življenje obolelega, ampak prizadene in bremeni tudi njegove bližnje. Študije kažejo, da se svojci oseb z demenco in Alzheimerjevo boleznijo borijo z izgorelostjo, depresijo in žalovanjem. Ti morajo ob skrbi za svojca pogosto sprejemati tudi težke odločitve. Da je Alzheimerjeva bolezen hudo in napredujoče obolenje, pravi psihiatrinja dr. Lea Žmuc Veranič iz Psihiatrične bolnišnice Begunje.
Demenca močno poseže v odnose v družini; lahko jih poglobi ali razrahlja, pravijo pri Slovenskem združenju za pomoč pri demenci – Spominčica. Breme oskrbe osebe z demenco je pogosto na ramenih enega človeka, kar vodi v preobremenjenost. Za vzpostavljanje pozitivnih odnosov je skrb smiselno razdeliti med posamezne družinske člane, sorodnike in prijatelje.
Demenca je bolezen, ki v svetovnem merilu predstavlja velik izziv. Čeprav je namreč največji dejavnik tveganja za njen razvoj starost, zanjo zboleva tudi vse več mlajših. In še podatek: za bolnike z demenco pri nas že zdaj skrbi več kot 100.000 svojcev, zdravstvenih delavcev, psihologov, socialnih delavcev in strokovnjakov drugih strok.
913 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Bližnji se borijo z žalovanjem, izgorelostjo in depresijo, v stiski so zaradi težkih odločitev
Podatki o demenci in Alzheimerjevi bolezni, ki je najpogostejši vzrok demence, so zaskrbljujoči. V Sloveniji živi že več kot 30.000 ljudi z demenco, njihovo število pa se povečuje. Bolezen pa ne poseže le v življenje obolelega, ampak prizadene in bremeni tudi njegove bližnje. Študije kažejo, da se svojci oseb z demenco in Alzheimerjevo boleznijo borijo z izgorelostjo, depresijo in žalovanjem. Ti morajo ob skrbi za svojca pogosto sprejemati tudi težke odločitve. Da je Alzheimerjeva bolezen hudo in napredujoče obolenje, pravi psihiatrinja dr. Lea Žmuc Veranič iz Psihiatrične bolnišnice Begunje.
Demenca močno poseže v odnose v družini; lahko jih poglobi ali razrahlja, pravijo pri Slovenskem združenju za pomoč pri demenci – Spominčica. Breme oskrbe osebe z demenco je pogosto na ramenih enega človeka, kar vodi v preobremenjenost. Za vzpostavljanje pozitivnih odnosov je skrb smiselno razdeliti med posamezne družinske člane, sorodnike in prijatelje.
Demenca je bolezen, ki v svetovnem merilu predstavlja velik izziv. Čeprav je namreč največji dejavnik tveganja za njen razvoj starost, zanjo zboleva tudi vse več mlajših. In še podatek: za bolnike z demenco pri nas že zdaj skrbi več kot 100.000 svojcev, zdravstvenih delavcev, psihologov, socialnih delavcev in strokovnjakov drugih strok.
V Mariboru o nekaterih novostih s področja nevrologije
Panična motnja je pogostejša pri mlajših odraslih do tridesetega leta starosti in pri ženskah
Dr. Hugon Možina o anevrizmi trebušne aorte
Koronavirus bo še krožil in nas okuževal
Epidemija v številkah z računalniškim programerjem Miho Kaduncem.
Programer Davor Tavčar o dveh letih boja s posledicami covida
Dr. Martin Rakuša o dolgem covidu
Uspešen psiholog Todd Lubart je eden od najpomembnejših raziskovalcev človeške ustvarjalnosti
Značilna je močna bolečina v prsnem košu
Kakšna so zdaj priporočila svetovalne skupine za cepljenje
Mikrobiolog Andrej Steyer o novem valu epidemije
Prav na področju zdravljenja najpogostejšega pljučnega raka je napredek največji in najhitrejši
Kdor pričakuje opustitev zaščitnih mask, ne bo zadovoljen z nasvetom
Boljša prebava, manjše tveganje za debelost, raka in sladkorno, nižji holesterol
Igralec Gojmir Lešnjak Gojc je bil lanskega novembra zaradi hudega covida kar tri tedne hospitaliziran v Kliniki na Golniku. Zdravljenje je bilo uspešno in Gojc pravi, da so mu zdravniki rešili življenje. Kljub temu je po odpustu iz bolnišnice potreboval veliko časa za okrevanje in rehabilitacijo. Kakšno je njegovo počutje danes? S katerimi težavami se še bori? Ali dolgotrajni covid pri njem še vedno maha z repom? Priljubljenega igralca Gojmirja Lešnjaka Gojca je na Kras poklical Iztok Konc.
Kar milijarda ljudi trpi za eno od motenj dihanja med spanjem, ocenjuje otorinolaringolog dr. Matej Delakorda iz Splošne bolnišnice Celje. Pojasnjuje, da je smrčanje najbolj blaga motnja dihanja med spanjem, apneja – to pomeni krajši ali daljši premor dihanja med spanjem – pa je med težjimi. Takrat lahko raven kisika v krvi pade tako zelo, kot pri najtežjih bolnikih s covidom, ki so potrebovali zdravljenje v bolnišnici. Zdravniki motnje dihanja med spanjem zdravijo z različnimi pristopi, med njimi je tudi kirurški poseg. Več v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: Prvi
Pred dobrima dvema tednoma – natančneje v torek, 24. maja – so na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje potrdili prvi primer opičjih koz v Sloveniji. Žal ni ostal edini. Ta ponedeljek, 6. junija, so sporočili, da je pri nas za opičjimi kozami zbolelo že šest oseb. Število okuženih se še vedno veča tudi v drugih državah. Kaj lahko pričakujemo? Zakaj so strokovnjaki zaradi zadnjih primerov opičjih koz manj zaskrbljeni kot zaradi covida? Kakšni so znaki in simptomi ter kako se opičje koze prenašajo? Več v Ultrazvoku. Sodelujeta: epidemiologinja prim. doc. dr. Alenka Trop Skaza (NIJZ) in virolog prof. dr. Peter Hostnik (Veterinarska fakulteta v Ljubljani). Pripravlja Iztok Konc. Foto: UK government
Ko je nevrologinja prof. dr. Tanja Hojs Fabjan, ki v Kliničnem centru v Mariboru vodi Kliniko za nevrologijo, začela svojo poklicno pot, še ni bilo na voljo zdravil za zdravljenje multiple skleroze. Danes pa že s številnimi obvladujemo bolezenske procese, ki jih sproži, in z njimi lajšamo težave bolnic in bolnikov. Zgodbe, o katerih zdaj pripoveduje dr. Hojs Fabjan, so zato lahko tudi pozitivne in optimistične.
Neveljaven email naslov