Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Prvi primeri iz Kitajske obetajo, vendar je veliko vprašanj še neodgovorjenih
Najtežji bolniki s covid-19 zbolijo za pljučnico, ki resno ogrozi njihovo življenje. Z vprašanjem, kako bi vnetje v pljučih umirili, se ukvarja mnogo strokovnjakov. Dr. Miomir Knežević iz biotehnološkega podjetja Educell preverja, ali bi nam lahko uspelo s pomočjo matičnih celic. Dr. Kneževič pojasnjuje, da mezenhimske matične celice umirijo vnetje v pljučih, pri tem pa ne zavrejo imunskega odziva organizma. Na Kitajskem se je tovrstna terapija, sicer v redkih primerih, izkazala za uspešno.
Zdravljenje koronavirusne bolezni 19 z mezenhimskimi matičnimi celicami obeta, vendar zdaj še veliko vprašanj ostaja neodgovorjenih. Podjetje Educell je zato v mednarodni konzorcij povezalo trinajst podjetij, raziskovalnih in izobraževalnih inštitucij ter bolnišnic iz Slovenije, Nemčije, Izraela, Indije in ZDA. Skupaj se potegujejo za evropska raziskovalna sredstva. Pridružil se jim je tudi Nacionalni inštitut za biologijo. Dr. Tamara Lah Turnšek o njihovi vlogi pravi, da bodo zagotavljali in preverjali primernost uporabljenih mezenhimskih matičnih celic.
Ob študijah matičnih celic, je vedno več poročil tudi o možnosti zdravljenja s krvno plazmo tistih ljudi, ki so okužbo z novim koronavirusom že preboleli. Infektologinja dr. Mateja Logar z Infekcijske klinike v Ljubljani opozarja, da gre v tem trenutku še za eksperimentalno zdravljenje in da podatkov, kako protitelesa delujejo proti covid-19, še ni. Nekateri strokovnjaki celo izpostavljajo, da morda prav protitelesa zakrivijo poslabšanje zdravstvenega stanja obolelega, ki se običajno pojavi v drugem tednu po okužbi.
Zdravljenje s plazmo bo zahtevalo sodelovanje strokovnjakov z različnih medicinskih področjih. Med njimi tudi specialistov transfuzijske medicine. Ti bodo poskrbeli za ustrezen odvzem in pripravo krvne plazme, pojasnjuje Polonca Mali, vodja Kriznega štaba na Zavodu za transfuzijsko medicino. Doktorica Mali pojasnjuje, da so protitelesa prisotna že v nekaj dneh po okužbi, največ pa jih v krvi okuženega zaznajo med četrtim in šestim tednom okužbe.
922 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Prvi primeri iz Kitajske obetajo, vendar je veliko vprašanj še neodgovorjenih
Najtežji bolniki s covid-19 zbolijo za pljučnico, ki resno ogrozi njihovo življenje. Z vprašanjem, kako bi vnetje v pljučih umirili, se ukvarja mnogo strokovnjakov. Dr. Miomir Knežević iz biotehnološkega podjetja Educell preverja, ali bi nam lahko uspelo s pomočjo matičnih celic. Dr. Kneževič pojasnjuje, da mezenhimske matične celice umirijo vnetje v pljučih, pri tem pa ne zavrejo imunskega odziva organizma. Na Kitajskem se je tovrstna terapija, sicer v redkih primerih, izkazala za uspešno.
Zdravljenje koronavirusne bolezni 19 z mezenhimskimi matičnimi celicami obeta, vendar zdaj še veliko vprašanj ostaja neodgovorjenih. Podjetje Educell je zato v mednarodni konzorcij povezalo trinajst podjetij, raziskovalnih in izobraževalnih inštitucij ter bolnišnic iz Slovenije, Nemčije, Izraela, Indije in ZDA. Skupaj se potegujejo za evropska raziskovalna sredstva. Pridružil se jim je tudi Nacionalni inštitut za biologijo. Dr. Tamara Lah Turnšek o njihovi vlogi pravi, da bodo zagotavljali in preverjali primernost uporabljenih mezenhimskih matičnih celic.
Ob študijah matičnih celic, je vedno več poročil tudi o možnosti zdravljenja s krvno plazmo tistih ljudi, ki so okužbo z novim koronavirusom že preboleli. Infektologinja dr. Mateja Logar z Infekcijske klinike v Ljubljani opozarja, da gre v tem trenutku še za eksperimentalno zdravljenje in da podatkov, kako protitelesa delujejo proti covid-19, še ni. Nekateri strokovnjaki celo izpostavljajo, da morda prav protitelesa zakrivijo poslabšanje zdravstvenega stanja obolelega, ki se običajno pojavi v drugem tednu po okužbi.
Zdravljenje s plazmo bo zahtevalo sodelovanje strokovnjakov z različnih medicinskih področjih. Med njimi tudi specialistov transfuzijske medicine. Ti bodo poskrbeli za ustrezen odvzem in pripravo krvne plazme, pojasnjuje Polonca Mali, vodja Kriznega štaba na Zavodu za transfuzijsko medicino. Doktorica Mali pojasnjuje, da so protitelesa prisotna že v nekaj dneh po okužbi, največ pa jih v krvi okuženega zaznajo med četrtim in šestim tednom okužbe.
Do 5 odstotkov tistih, ki zaradi glavobola poiščejo nujno pomoč na urgenci, jih ima glavobol zaradi stanja, ki zahteva takojšnje ukrepanje
Študije so pokazale, da se, ko se z novim koronavirusom okužimo drugič, tretjič ... da se torej z vsako naslednjo okužbo tveganje za simptomatski dolgi covid poveča za dodatnih 15 odstotkov
Strokovnjaki ocenjujejo, da naj bi v Evropi in tudi v Sloveniji že vsak tretji prebivalec, prebivalka, imel vsaj občasno znake in simptome alergije
Podobno kot glasnost na televiziji lahko bolnik prilagodi jakost stimulacije svoji bolečini. Najti mora območje, znotraj katerega ne čuti bolečine, ampak samo neko prijetno mravljinčenje. To pomeni, da namesto bolečine čuti prijetne vibracije.
Okužbo z bakterijo Helicobacter pylori moramo čim prej odkriti in zdraviti
Čustvena lakota je hitra, nenadna in močna. Mnogim se zdi nepremagljiva. Katere pristope bi morali poznati in obvladati, da bi jo premagali?
V oddaji Ultrazvok se posvetimo tudi zdravstvenim temam, o katerih marsikdo ne spregovori na glas. Tokrat bomo govorili o življenju s stomo. Stoma je umeten izhod izločkov iz telesa. Kirurgi jo naredijo ob različnih težjih obolenjih, ki prizadenejo prebavni trakt ali sečila. V Sloveniji živi s stomo že več kot 3.000 ljudi. Med njimi je tudi gostja tokratnega Ultrazvoka – gospa Rabija. Kolega Iztok Konc je z njo včeraj govoril v avli bolnišnice na Jesenicah. Gospa je namreč ves dan na priložnostni stojnici s kolegicami iz gorenjskega društva ILCO ozaveščala o življenju s stomo. Foto: Sogovornica Ultrazvoka gospa Rabija je druga na levi strani/ Prvi
Stroka priporoča cepljenje proti humanemu papiloma virusu
Različna sporočila obljubljajo, da laserski poseg pri zobozdravniku mine brez bolečin. »Tisto, kar je trenutno res učinkovito, je endodontsko zdravljenje zobnih korenin z laserjem. Tu je res neka prednost,« pravi zobozdravnik prof. dr. Boris Gašpirc, predstojnik Katedre za ustne bolezni in parodontologijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani. V Ultrazvoku je predstavil še druge možnosti uporabe laserja v zobozdravstvu: od zdravljenja kariesa do laserskih kirurških posegov. Foto: HideyaHamano/ Flickr, cc
Pojasnila in nasveti epidemiologinje Alenke Trop Skaza
Samo v zadnjem tednu je v Sloveniji za covidom na novo zbolelo 224 ljudi
Krčne žile nastanejo zaradi prekomerne telesne teže, hormonskih sprememb in življenjskega sloga, ki zahteva dolgotrajno sedenje ali nepremičen stoječ položaj. Pomemben vpliv imajo genetski faktorji.
Kako je semaglutid, znan kot ozempic za sladkorno bolezen, povzročil revolucijo zdravljenja debelosti?
Bolečin je manj, izguba krvi je manjša, manj je zapletov in manj brazgotin
Legionela je atipična bakterija, ki se lahko prekomerno namnoži v vodovodnem sistemu
Zakaj so infektologi in raziskovalci pozorni na bolezni, ki jih povzročajo atipične bakterije, kot je tudi klamidija?
»Naši bolniki k sreči ne vejo, kako je, če si zdravila, ki pomaga, ne moreš privoščiti, ker si že prodal stanovanje ali hišo,« pravi hematolog Samo Zver.
Neveljaven email naslov