Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Več železa potrebujejo ženske v rodni dobi, dojenčki, otroci in mladostniki ter vegetarijanci in vegani
Kalcij za zdrave kosti, magnezij za urejeno prebavo. Kaj pa železo? Zakaj potrebujemo železo? Najbolj preprost odgovor je, da se izognemo slabokrvnosti. »Brez železa ni življenja, saj naše celice, tkiva in organi ne dobijo dovolj kisika,« opozarja hematologinja prof. dr. Irena Preložnik Zupan s Kliničnega oddelka za hematologijo UKC Ljubljana. V telesu imamo skupaj od 3 do 5 g železa. Največ ga je v eritrocitih – v rdečih krvnih celicah. Premalo železa vodi v slabokrvnost, ki se pokaže z bledico, utrujenostjo in slabostjo.
Poglejmo po svetu. Tam je slabokrvnih več kot 2 milijardi ljudi, opozarja dr. Preložnik Zupan. Železa lahko primanjkuje zaradi neustrezne prehrane ali zaradi bolezni. Le malo železa izgubimo po naravni poti. Več železa potrebujejo ženske v rodni dobi, dojenčki in otroci ter mladostniki v času odraščanja. Železa lahko v telesu primanjkuje zaradi vnetja, krvavitve, lahko tudi zaradi okužbe z bakterijo Helicobacter pylori in rakavega obolenja. Vzrok so tudi slaba prehrana, stradanje in diete z majhnim vnosom železa. Slabokrvnost zaradi pomanjkanja železa pa povzročajo tudi nekatera zdravila.
Največ železa je v piščančjih in govejih jetrcih. Vsrkavanje železa v prebavilih pospešujejo meso, morski sadeži in ribe. Tudi vitamin C. Z železom je bogata zelena listnata zelenjava, več ga je v semenih, žitih in oreščkih. Kljub temu širokemu izboru pa je slabokrvnost pogosta spremljevalka ljudi, ki so iz svoje prehrane izločili meso.
917 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Več železa potrebujejo ženske v rodni dobi, dojenčki, otroci in mladostniki ter vegetarijanci in vegani
Kalcij za zdrave kosti, magnezij za urejeno prebavo. Kaj pa železo? Zakaj potrebujemo železo? Najbolj preprost odgovor je, da se izognemo slabokrvnosti. »Brez železa ni življenja, saj naše celice, tkiva in organi ne dobijo dovolj kisika,« opozarja hematologinja prof. dr. Irena Preložnik Zupan s Kliničnega oddelka za hematologijo UKC Ljubljana. V telesu imamo skupaj od 3 do 5 g železa. Največ ga je v eritrocitih – v rdečih krvnih celicah. Premalo železa vodi v slabokrvnost, ki se pokaže z bledico, utrujenostjo in slabostjo.
Poglejmo po svetu. Tam je slabokrvnih več kot 2 milijardi ljudi, opozarja dr. Preložnik Zupan. Železa lahko primanjkuje zaradi neustrezne prehrane ali zaradi bolezni. Le malo železa izgubimo po naravni poti. Več železa potrebujejo ženske v rodni dobi, dojenčki in otroci ter mladostniki v času odraščanja. Železa lahko v telesu primanjkuje zaradi vnetja, krvavitve, lahko tudi zaradi okužbe z bakterijo Helicobacter pylori in rakavega obolenja. Vzrok so tudi slaba prehrana, stradanje in diete z majhnim vnosom železa. Slabokrvnost zaradi pomanjkanja železa pa povzročajo tudi nekatera zdravila.
Največ železa je v piščančjih in govejih jetrcih. Vsrkavanje železa v prebavilih pospešujejo meso, morski sadeži in ribe. Tudi vitamin C. Z železom je bogata zelena listnata zelenjava, več ga je v semenih, žitih in oreščkih. Kljub temu širokemu izboru pa je slabokrvnost pogosta spremljevalka ljudi, ki so iz svoje prehrane izločili meso.
Pogovor s pediatrom Petrom Najdenovim
V medicinski reviji Lancet je izšel članek o obravnavi raka dojk; soavtorica je dr. Tanja Španić iz slovenske Europe Donne
V človeškem telesu je več kot 600 mišic, ki so odgovorne za gibanje, skrbijo za presnovo kalija, glukoze ...
Pogovor z raziskovalcem dr. Sergejem Pirkmajerjem
Dolgi covid imajo v veliki večini tisti, ki so imeli zgolj blago okužbo
Pogovor z Bojanom Ambrožičem, ki že 11 mesecev trpi zaradi dolgega covida, in zdravnico Špelo Šalamon
Za meningokoknim menigitisom lahko zbolimo pri katerihkoli letih; podatki pa kažejo, da se okužba najpogosteje razvije pri dojenčkih, sledijo jim najstniki
Ker se pacientom s kroničnim rinosinusitisom stanje ni izboljšalo, se je otorinolaringolog dr. Jure Urbančič lotil raziskave. Študija je že bila nagrajena
Ali je dr. Matjaž Fležar med preizkušanjem ChatGPT-ja že tudi sam kdaj »pozabil«, da se o znakih in simptomih, o diagnozah in zdravljenju – torej o medicini – ne pogovarja s človekom ampak z umetno inteligenco?
Sodelujeta dr. Zvezdan Pirtošek in dr. Erik Montagna
Zdrave človeške ledvice vsak dan približno petdesetkrat prečistijo kri
Agresivno: »Jaz sem v redu, ti nisi v redu.«. Pasivno: »Jaz nisem v redu, ti si v redu.«. Asertivno: »Jaz sem v redu, ti si v redu.«.
V boju proti zobni gnilobi in parodontozi smo dobili »novo« orožje. Ustna higieničarka Tadeja Klemenčič iz Zdravstvenega doma Ljubljana nam je namreč za Ultrazvok predstavila tako imenovano čopasto zobno ščetko. Pravi, da si z njo zobe očistimo še bolj temeljito, saj lahko poščetkamo vsak zob posebej. Več o novi krtački v Ultrazvoku. V ambulanto ustne higieničarke Tadeje Klemenčič v Polju pri Ljubljani je odšel Iztok Konc. *Opozorilo: Zobne krtačke, nitke, zobne paste – pripomočki za umivanje zob, ki nam obljubljajo marsikaj – vendar le, če jih bomo redno uporabljali. Foto: Prvi
Bisfenol A je v EU razvrščen med strupene snovi, ki imajo škodljive učinke na našo sposobnost razmnoževanja. Spada tudi med motilce endokrinega sistema in lahko na tak način negativno vpliva na zdravje ljudi
Danijel Brezovar živi s policistično boleznijo ledvic in Crohnovo boleznijo. Nedavno je premagal raka prostate
Ljudem če že, največkrat primanjkuje železa, kalcija, joda, selena in magnezija
»Dobra« medicina se izvaja v javnem sistemu
Na čigavi strani je psihologija dela – ali je na strani delavcev ali delodajalcev?
Stanfordski zaporniški eksperiment
Slovenski infektologi zaskrbljeno poročajo, da na njihovih oddelkih skorajda ni več prostora za vse bolnike z okužbami dihal. Tudi v splošni populaciji je veliko prehlajenih, vedno več je gripe. Nenadzorovano se spet širi covid. Prof. dr. Janez Tomažič z Infekcijske klinike v Ljubljani bo v oddaji Ultrazvok pojasnil nekaj novejših spoznanj o omikronu in o dolgem covidu. K poslušanju vas vabi Iztok Konc. Foto: Pixabay
Neveljaven email naslov