Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Več železa potrebujejo ženske v rodni dobi, dojenčki, otroci in mladostniki ter vegetarijanci in vegani
Kalcij za zdrave kosti, magnezij za urejeno prebavo. Kaj pa železo? Zakaj potrebujemo železo? Najbolj preprost odgovor je, da se izognemo slabokrvnosti. »Brez železa ni življenja, saj naše celice, tkiva in organi ne dobijo dovolj kisika,« opozarja hematologinja prof. dr. Irena Preložnik Zupan s Kliničnega oddelka za hematologijo UKC Ljubljana. V telesu imamo skupaj od 3 do 5 g železa. Največ ga je v eritrocitih – v rdečih krvnih celicah. Premalo železa vodi v slabokrvnost, ki se pokaže z bledico, utrujenostjo in slabostjo.
Poglejmo po svetu. Tam je slabokrvnih več kot 2 milijardi ljudi, opozarja dr. Preložnik Zupan. Železa lahko primanjkuje zaradi neustrezne prehrane ali zaradi bolezni. Le malo železa izgubimo po naravni poti. Več železa potrebujejo ženske v rodni dobi, dojenčki in otroci ter mladostniki v času odraščanja. Železa lahko v telesu primanjkuje zaradi vnetja, krvavitve, lahko tudi zaradi okužbe z bakterijo Helicobacter pylori in rakavega obolenja. Vzrok so tudi slaba prehrana, stradanje in diete z majhnim vnosom železa. Slabokrvnost zaradi pomanjkanja železa pa povzročajo tudi nekatera zdravila.
Največ železa je v piščančjih in govejih jetrcih. Vsrkavanje železa v prebavilih pospešujejo meso, morski sadeži in ribe. Tudi vitamin C. Z železom je bogata zelena listnata zelenjava, več ga je v semenih, žitih in oreščkih. Kljub temu širokemu izboru pa je slabokrvnost pogosta spremljevalka ljudi, ki so iz svoje prehrane izločili meso.
917 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Več železa potrebujejo ženske v rodni dobi, dojenčki, otroci in mladostniki ter vegetarijanci in vegani
Kalcij za zdrave kosti, magnezij za urejeno prebavo. Kaj pa železo? Zakaj potrebujemo železo? Najbolj preprost odgovor je, da se izognemo slabokrvnosti. »Brez železa ni življenja, saj naše celice, tkiva in organi ne dobijo dovolj kisika,« opozarja hematologinja prof. dr. Irena Preložnik Zupan s Kliničnega oddelka za hematologijo UKC Ljubljana. V telesu imamo skupaj od 3 do 5 g železa. Največ ga je v eritrocitih – v rdečih krvnih celicah. Premalo železa vodi v slabokrvnost, ki se pokaže z bledico, utrujenostjo in slabostjo.
Poglejmo po svetu. Tam je slabokrvnih več kot 2 milijardi ljudi, opozarja dr. Preložnik Zupan. Železa lahko primanjkuje zaradi neustrezne prehrane ali zaradi bolezni. Le malo železa izgubimo po naravni poti. Več železa potrebujejo ženske v rodni dobi, dojenčki in otroci ter mladostniki v času odraščanja. Železa lahko v telesu primanjkuje zaradi vnetja, krvavitve, lahko tudi zaradi okužbe z bakterijo Helicobacter pylori in rakavega obolenja. Vzrok so tudi slaba prehrana, stradanje in diete z majhnim vnosom železa. Slabokrvnost zaradi pomanjkanja železa pa povzročajo tudi nekatera zdravila.
Največ železa je v piščančjih in govejih jetrcih. Vsrkavanje železa v prebavilih pospešujejo meso, morski sadeži in ribe. Tudi vitamin C. Z železom je bogata zelena listnata zelenjava, več ga je v semenih, žitih in oreščkih. Kljub temu širokemu izboru pa je slabokrvnost pogosta spremljevalka ljudi, ki so iz svoje prehrane izločili meso.
Družinski zdravnik Miljen Vidaković iz Zdravstvenega doma v Kopru pravi, da je možno prav vse; najpogosteje pa se mehurčki pojavijo po eni strani trupa ali glave.
Z infektologom o dolgem covidu, post-vac sindromu, cepljenju in maskah
»Če bi strdek nastal v glavi ali pljučih, me ne bi bilo tukaj,« pravi zdaj 23-letni Žiga Spreitzer
Dr. Lovro Žiberna o razlogih, zakaj je le malo znano o učinkovanju zdravil na žensko telo
Ali bo v prihodnje vsak imel farmakogenetsko izkaznico? Pogovor z znanstvenico dr. Vito Dolžan
Kljub drugačnemu prepričanju so znaki in simptomi celiakije zelo raznoliki
Kdaj na kolonoskopijo? Kako naj se pripravim? Kaj pa bolečina?
Kirurg Janez Svet operira enega do dva bolnika z žolčnimi kamni na dan
Na prvem mestu so vitamini. Med obogatenimi živili pa prebivalci največkrat sežejo po tistih s probiotiki
Kaj storiti? Nasvet inženirke živilske tehnologije
Ali je pred Evropo in Slovenijo nov velik val epidemije? Kakšno nevarnost pomeni eksplozija okužb na Kitajskem?
V dveh letih odkrili kar dvakrat, celo trikrat več otrok s kroničnimi črevesnimi boleznimi
Prejemnika letošnjih velikih Krkinih nagrad za raziskovalno delo
Sladkorna bolezen: Celice trebušne slinavke komunicirajo s pomočjo kalcija
O stanju na intenzivnem covidnem oddelku v Mariboru
Radiolog Igor Požek s Klinike Golnik opozarja na posebnosti nekaterih pljučnic
V izolski bolnišnici se z relativno novim posegom lotijo tudi največjih trebušnih kil
Dr. Primož Rožman: Postarajo se namreč matične celice, ki sicer generirajo armado celic tako prirojenega kot tudi pridobljenega imunskega sistema
Neveljaven email naslov