Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Priznani imunolog vseeno miri, da smo blizu cilju, da novi koronavirus do jeseni spravimo pod nadzor; z razdaljo, maskami in razkuževanjem rok
Če priznamo ali ne, novi koronavirus je spet v prvem planu. Številke se kar ne umirijo. Po svetu je za covidom 19 zbolelo že več kot 10 milijonov ljudi, več kot 500.000 jih je umrlo. Imunolog prof. dr. Alojz Ihan z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani opozarja, da ni karantene ob prihodu iz balkanskih držav. Meni, da je nerazumljivo, da karantene nismo uvedli vsaj za tiste, ki delajo v domovih za starejše občane in v zdravstvenih ustanovah.
Ali lahko na podlagi podatkov in raziskav sklepamo, da postaja novi koronavirus sicer vse bolj kužen, da se hitreje širi med ljudmi, vendar pa je manj nevaren? Predvsem glede na podatke, da je pri večini novo okuženih potek bolezni blažji, z manj zapleti, celo brez znakov in simptomov? Kljub novim okužbam se število okuženih, ki potrebujejo zdravljenje v bolnišnici ali celo na intenzivnem oddelku, ni vidno povečalo.
Ta teorija, za katero si vsi želimo, da bi se uresničila, za zdaj še nima podlage v dokazih. Da je v Sloveniji in tudi na Hrvaškem manj okuženih v bolnišnicah, je lahko neposredno povezano s tem, da se virus bolj širi med mladimi. Takoj, ko bo vdrl v domove za starejše, bomo dobili drugačno sliko. Virus se sam po sebi ne bo spremenil v bolj ali manj patogenega. Ker ves čas mutira, so uspešnejši tisti virusi, ki se bolj širijo in imajo večje preživetje.
Ko mediji poročamo o novem koronavirusu, ljudje hitro rečejo, da povzročamo in širimo paniko. Kako torej obveščati, govoriti o covidu? Kaj bi morali poudariti? Ljudje so covida na neki način naveličani; to ni prijetna tema, povezana je s strahovi, zdaj pa smo že tudi zakorakali v za številne najlepše in najbolj pričakovano obdobje – v čas počitnic in dopustov. Kako torej najti pravo mero?
Večina ljudi, ko se spomni za nazaj, čuti neko prizadetost. Pa ne samo omejevanje, tudi ekonomske posledice; marsikdo je ostal brez dela. Poudariti bi morali, kako zelo smo blizu temu, da bomo virus uspešno nadzirali. Tudi če bodo številke, kot so zdaj, bomo jeseni živeli bolj ali manj normalno življenje.
917 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Priznani imunolog vseeno miri, da smo blizu cilju, da novi koronavirus do jeseni spravimo pod nadzor; z razdaljo, maskami in razkuževanjem rok
Če priznamo ali ne, novi koronavirus je spet v prvem planu. Številke se kar ne umirijo. Po svetu je za covidom 19 zbolelo že več kot 10 milijonov ljudi, več kot 500.000 jih je umrlo. Imunolog prof. dr. Alojz Ihan z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani opozarja, da ni karantene ob prihodu iz balkanskih držav. Meni, da je nerazumljivo, da karantene nismo uvedli vsaj za tiste, ki delajo v domovih za starejše občane in v zdravstvenih ustanovah.
Ali lahko na podlagi podatkov in raziskav sklepamo, da postaja novi koronavirus sicer vse bolj kužen, da se hitreje širi med ljudmi, vendar pa je manj nevaren? Predvsem glede na podatke, da je pri večini novo okuženih potek bolezni blažji, z manj zapleti, celo brez znakov in simptomov? Kljub novim okužbam se število okuženih, ki potrebujejo zdravljenje v bolnišnici ali celo na intenzivnem oddelku, ni vidno povečalo.
Ta teorija, za katero si vsi želimo, da bi se uresničila, za zdaj še nima podlage v dokazih. Da je v Sloveniji in tudi na Hrvaškem manj okuženih v bolnišnicah, je lahko neposredno povezano s tem, da se virus bolj širi med mladimi. Takoj, ko bo vdrl v domove za starejše, bomo dobili drugačno sliko. Virus se sam po sebi ne bo spremenil v bolj ali manj patogenega. Ker ves čas mutira, so uspešnejši tisti virusi, ki se bolj širijo in imajo večje preživetje.
Ko mediji poročamo o novem koronavirusu, ljudje hitro rečejo, da povzročamo in širimo paniko. Kako torej obveščati, govoriti o covidu? Kaj bi morali poudariti? Ljudje so covida na neki način naveličani; to ni prijetna tema, povezana je s strahovi, zdaj pa smo že tudi zakorakali v za številne najlepše in najbolj pričakovano obdobje – v čas počitnic in dopustov. Kako torej najti pravo mero?
Večina ljudi, ko se spomni za nazaj, čuti neko prizadetost. Pa ne samo omejevanje, tudi ekonomske posledice; marsikdo je ostal brez dela. Poudariti bi morali, kako zelo smo blizu temu, da bomo virus uspešno nadzirali. Tudi če bodo številke, kot so zdaj, bomo jeseni živeli bolj ali manj normalno življenje.
Pogovor s pediatrom Petrom Najdenovim
V medicinski reviji Lancet je izšel članek o obravnavi raka dojk; soavtorica je dr. Tanja Španić iz slovenske Europe Donne
V človeškem telesu je več kot 600 mišic, ki so odgovorne za gibanje, skrbijo za presnovo kalija, glukoze ...
Pogovor z raziskovalcem dr. Sergejem Pirkmajerjem
Dolgi covid imajo v veliki večini tisti, ki so imeli zgolj blago okužbo
Pogovor z Bojanom Ambrožičem, ki že 11 mesecev trpi zaradi dolgega covida, in zdravnico Špelo Šalamon
Za meningokoknim menigitisom lahko zbolimo pri katerihkoli letih; podatki pa kažejo, da se okužba najpogosteje razvije pri dojenčkih, sledijo jim najstniki
Ker se pacientom s kroničnim rinosinusitisom stanje ni izboljšalo, se je otorinolaringolog dr. Jure Urbančič lotil raziskave. Študija je že bila nagrajena
Ali je dr. Matjaž Fležar med preizkušanjem ChatGPT-ja že tudi sam kdaj »pozabil«, da se o znakih in simptomih, o diagnozah in zdravljenju – torej o medicini – ne pogovarja s človekom ampak z umetno inteligenco?
Sodelujeta dr. Zvezdan Pirtošek in dr. Erik Montagna
Zdrave človeške ledvice vsak dan približno petdesetkrat prečistijo kri
Agresivno: »Jaz sem v redu, ti nisi v redu.«. Pasivno: »Jaz nisem v redu, ti si v redu.«. Asertivno: »Jaz sem v redu, ti si v redu.«.
V boju proti zobni gnilobi in parodontozi smo dobili »novo« orožje. Ustna higieničarka Tadeja Klemenčič iz Zdravstvenega doma Ljubljana nam je namreč za Ultrazvok predstavila tako imenovano čopasto zobno ščetko. Pravi, da si z njo zobe očistimo še bolj temeljito, saj lahko poščetkamo vsak zob posebej. Več o novi krtački v Ultrazvoku. V ambulanto ustne higieničarke Tadeje Klemenčič v Polju pri Ljubljani je odšel Iztok Konc. *Opozorilo: Zobne krtačke, nitke, zobne paste – pripomočki za umivanje zob, ki nam obljubljajo marsikaj – vendar le, če jih bomo redno uporabljali. Foto: Prvi
Bisfenol A je v EU razvrščen med strupene snovi, ki imajo škodljive učinke na našo sposobnost razmnoževanja. Spada tudi med motilce endokrinega sistema in lahko na tak način negativno vpliva na zdravje ljudi
Danijel Brezovar živi s policistično boleznijo ledvic in Crohnovo boleznijo. Nedavno je premagal raka prostate
Ljudem če že, največkrat primanjkuje železa, kalcija, joda, selena in magnezija
»Dobra« medicina se izvaja v javnem sistemu
Na čigavi strani je psihologija dela – ali je na strani delavcev ali delodajalcev?
Stanfordski zaporniški eksperiment
Slovenski infektologi zaskrbljeno poročajo, da na njihovih oddelkih skorajda ni več prostora za vse bolnike z okužbami dihal. Tudi v splošni populaciji je veliko prehlajenih, vedno več je gripe. Nenadzorovano se spet širi covid. Prof. dr. Janez Tomažič z Infekcijske klinike v Ljubljani bo v oddaji Ultrazvok pojasnil nekaj novejših spoznanj o omikronu in o dolgem covidu. K poslušanju vas vabi Iztok Konc. Foto: Pixabay
Neveljaven email naslov