Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Priznani imunolog vseeno miri, da smo blizu cilju, da novi koronavirus do jeseni spravimo pod nadzor; z razdaljo, maskami in razkuževanjem rok
Če priznamo ali ne, novi koronavirus je spet v prvem planu. Številke se kar ne umirijo. Po svetu je za covidom 19 zbolelo že več kot 10 milijonov ljudi, več kot 500.000 jih je umrlo. Imunolog prof. dr. Alojz Ihan z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani opozarja, da ni karantene ob prihodu iz balkanskih držav. Meni, da je nerazumljivo, da karantene nismo uvedli vsaj za tiste, ki delajo v domovih za starejše občane in v zdravstvenih ustanovah.
Ali lahko na podlagi podatkov in raziskav sklepamo, da postaja novi koronavirus sicer vse bolj kužen, da se hitreje širi med ljudmi, vendar pa je manj nevaren? Predvsem glede na podatke, da je pri večini novo okuženih potek bolezni blažji, z manj zapleti, celo brez znakov in simptomov? Kljub novim okužbam se število okuženih, ki potrebujejo zdravljenje v bolnišnici ali celo na intenzivnem oddelku, ni vidno povečalo.
Ta teorija, za katero si vsi želimo, da bi se uresničila, za zdaj še nima podlage v dokazih. Da je v Sloveniji in tudi na Hrvaškem manj okuženih v bolnišnicah, je lahko neposredno povezano s tem, da se virus bolj širi med mladimi. Takoj, ko bo vdrl v domove za starejše, bomo dobili drugačno sliko. Virus se sam po sebi ne bo spremenil v bolj ali manj patogenega. Ker ves čas mutira, so uspešnejši tisti virusi, ki se bolj širijo in imajo večje preživetje.
Ko mediji poročamo o novem koronavirusu, ljudje hitro rečejo, da povzročamo in širimo paniko. Kako torej obveščati, govoriti o covidu? Kaj bi morali poudariti? Ljudje so covida na neki način naveličani; to ni prijetna tema, povezana je s strahovi, zdaj pa smo že tudi zakorakali v za številne najlepše in najbolj pričakovano obdobje – v čas počitnic in dopustov. Kako torej najti pravo mero?
Večina ljudi, ko se spomni za nazaj, čuti neko prizadetost. Pa ne samo omejevanje, tudi ekonomske posledice; marsikdo je ostal brez dela. Poudariti bi morali, kako zelo smo blizu temu, da bomo virus uspešno nadzirali. Tudi če bodo številke, kot so zdaj, bomo jeseni živeli bolj ali manj normalno življenje.
917 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Priznani imunolog vseeno miri, da smo blizu cilju, da novi koronavirus do jeseni spravimo pod nadzor; z razdaljo, maskami in razkuževanjem rok
Če priznamo ali ne, novi koronavirus je spet v prvem planu. Številke se kar ne umirijo. Po svetu je za covidom 19 zbolelo že več kot 10 milijonov ljudi, več kot 500.000 jih je umrlo. Imunolog prof. dr. Alojz Ihan z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani opozarja, da ni karantene ob prihodu iz balkanskih držav. Meni, da je nerazumljivo, da karantene nismo uvedli vsaj za tiste, ki delajo v domovih za starejše občane in v zdravstvenih ustanovah.
Ali lahko na podlagi podatkov in raziskav sklepamo, da postaja novi koronavirus sicer vse bolj kužen, da se hitreje širi med ljudmi, vendar pa je manj nevaren? Predvsem glede na podatke, da je pri večini novo okuženih potek bolezni blažji, z manj zapleti, celo brez znakov in simptomov? Kljub novim okužbam se število okuženih, ki potrebujejo zdravljenje v bolnišnici ali celo na intenzivnem oddelku, ni vidno povečalo.
Ta teorija, za katero si vsi želimo, da bi se uresničila, za zdaj še nima podlage v dokazih. Da je v Sloveniji in tudi na Hrvaškem manj okuženih v bolnišnicah, je lahko neposredno povezano s tem, da se virus bolj širi med mladimi. Takoj, ko bo vdrl v domove za starejše, bomo dobili drugačno sliko. Virus se sam po sebi ne bo spremenil v bolj ali manj patogenega. Ker ves čas mutira, so uspešnejši tisti virusi, ki se bolj širijo in imajo večje preživetje.
Ko mediji poročamo o novem koronavirusu, ljudje hitro rečejo, da povzročamo in širimo paniko. Kako torej obveščati, govoriti o covidu? Kaj bi morali poudariti? Ljudje so covida na neki način naveličani; to ni prijetna tema, povezana je s strahovi, zdaj pa smo že tudi zakorakali v za številne najlepše in najbolj pričakovano obdobje – v čas počitnic in dopustov. Kako torej najti pravo mero?
Večina ljudi, ko se spomni za nazaj, čuti neko prizadetost. Pa ne samo omejevanje, tudi ekonomske posledice; marsikdo je ostal brez dela. Poudariti bi morali, kako zelo smo blizu temu, da bomo virus uspešno nadzirali. Tudi če bodo številke, kot so zdaj, bomo jeseni živeli bolj ali manj normalno življenje.
Pogovor s pulmologom dr. Matjažem Fležarjem s Klinike Golnik
O aterosklerozi in škodljivem LDL holesterolu
O mRNK cepivu proti raku trebušne slinavke in o lekcijah cepljenja proti covidu
Najprej k osebni zdravnici, naprej k dermatologu in kirurgu
Akupunktura je zdravilna metoda, ki temelji na vbadanju iglic v akupunkturne točke na telesu. Izhaja iz teorije akupunkturnih meridianov, ki potekajo vzdolž telesa in po katerih se pretaka življenjska energija či. Na ljubljanskem Onkološkem inštitutu, kjer dela tokratni sogovornik Ultrazvoka anesteziolog doc. dr. Iztok Potočnik, z akupunkturo zdravijo bolečino in lajšajo še nekatere druge zdravstvene težave ter tegobe, ki so posledice zdravljenja rakavih obolenj. K poslušanju vabi Iztok Konc.
Dr. Matjaž Vrtovec pravi, da včasih po posegu ni potrebna niti kompresijska terapija
Za krčnimi žilami trpi kar med štirideset in petdeset odstotkov ljudi. Ženske nekoliko pogosteje od moških
Značilnost sodobnih učinkovin za zdravljenje sladkorne bolezni je, da uredijo sladkorno bolezen, vplivajo na telesno, hkrati pa varujejo ledvice in srčno-žilni sistem
»Meni je vsak glavobol bolj neprijeten kot mamografija. Celoten pregled traja zgolj nekaj minut,« pravi gospa Alma Pašanović, prostovoljka pri Europi Donni
Klinični psiholog in psihoterapevt Gregor Žvelc izpostavlja, da delo v pomagajočih poklicih človeka psihično in fizično izčrpa
Dogajanje spremlja virolog dr. Andrej Steyer (NLZOH)
Kaj pravi mikrobiološka stroka: ali smo ljudje glede na mikrobioto vsejedi, vegetarijanci ali vegani?
Pisatelj Jaka Tomc pravi, naj se ljudje psihiatričnih bolnišnic ne bojimo
Najprej zamaščenost jeter, sledijo vnetje, fibroza in ciroza jeter. Kaj lahko storimo?
O uporabi laserja v zobozdravstvu s prof. Borisom Gašpircem. Na začetku se je pojavil slogan "no pain dentestry" (brezboleče zobozdravstvo)
Po ocenah živi v Sloveniji do 40.000 žensk z endometriozo. Sogovornik je s kolegicami in kolegi v peritonealni tekočini v trebušni votlini našel biomarkerje, ki so značilni za endometriozo
Gospod Marjan Doler svetuje, kako se znebiti strahu pred pregledom prostate
V Sloveniji se zadnje čase rodi približno 19.000 otrok na leto. To pomeni 19.000 žensk ali še bolje: 19.000 bodočih mamic, ki jim bo Ultrazvok odgovoril na štiri vprašanja. Krat dva, če štejemo še njihove partnerje, in krat štiri, če upoštevamo še njihove starše – bodoče dedke in babice. Štiri vprašanja tokratne oddaje so: Porod leže na hrbtu, ali čepe, stoje, ali porod v vodi? Porod doma ali v porodnišnici? Lajšati porodno bolečino: da ali ne? Kaj se zgodi, če ženska ne dovoli prerezanja presredka? V Ultrazvoku sprašuje Iztok Konc, odgovarja zdravnica Damijana Bosilj, specialistka ginekologije in porodništva, vodja Ginekološko-porodnega oddelka v Splošni bolnišnici Ptuj in prejemnica naziva naj (moja) ginekologinja leta 2021, ki ga podeljuje revija Viva. Foto: Prvi
Kar osemdeset odstotkov oseb z duševnimi težavami in motnjami, ki so vključeni v psihoterapijo, je na boljšem od tistih z enakimi težavami, ki v terapijo niso vključeni
Neveljaven email naslov