Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V tednu pred domačo tekmo svetovnega pokala v športnem plezanju je gostja športno-pogovorne oddaje V sredo najboljša plezalka na svetu. Janja Garnbret je navdušila na svetovnem prvenstvu in v celotni sezoni svetovnega pokala. Uvrščena je že na olimpijske igre v Tokiu in je trenutno prvo ime športnega plezanja tako v Sloveniji kot v svetu.
Včasih si mislim, da sem bila, po domače rečeno, butasta. Mlajši Janji bi svetovala, naj kaj naredi drugače
V tednu pred domačo tekmo svetovnega pokala v športnem plezanju je gostja športno pogovorne oddaje V sredo najboljša plezalka na svetu. Janja Garnbret je navdušila na svetovnem prvenstvu in v celotni sezoni svetovnega pokala. Uvrščena je že na olimpijske igre v Tokiu in je ta hip prvo ime športnega plezanja tako v Sloveniji kot v svetu.
Od prvega naslova svetovne prvakinje pred tremi leti se je marsikaj spremenilo. Bolj sem odrasla in psihično zrela za tekme, imam drugačen pristop k treningu in tekmam. Včasih si pogledam svoje plezanje in se sprašujem: “Zakaj si pa to tam naredila?” Spomnim se, kako sem se takrat počutila in kakšen je bil moj pristop. Včasih si mislim, da sem bila, po domače rečeno, butasta. Mlajši Janji bi svetovala, naj kaj naredi drugače.
Tudi za tekme, na katerih ste zmagali, se vam zdi, da niste plezali dobro?
Ja, tudi. Včasih si jih pogledam in si rečem, da je bilo to obupno plezanje in da bi marsikaj spremenila. Mlajši Janji bi imela kaj povedati.
Če bi vas recimo vprašal za plezalne smeri v preteklosti, se jih spomnite? Na primer Arco 2017, polfinale, bi vedeli, kako je bilo?
Ja, točno vem! Črna smer na desni strani. Točno se spomnim. Res je bila težka smer.
Kaj pa recimo kvalifikacije evropskega prvenstva v Campitellu?
Tudi teh se spomnim. Rumena smer na levi strani s skokom na vrhu.
Zdaj moram pa paziti, da ne bom vprašal po tekmi, ki je ni bilo. Vudžjang lani, finale?
Dež je bil in tekma je bila odpovedana?
…
Vas kaj moti razmišljanje medijev in navijačev, da ste neuničljivi in nepremagljivi? Letvico ste resda sami dvignili tako visoko, ampak pričakovanja so vse višja. Kako gledate na razmišljanje, da “Janja pač ne more izgubiti”?
Vesela sem, da se v medijih veliko govori o plezanju. To mi je zelo všeč. Ne obremenjujem se s pričakovanji drugih. V medijih piše, kar piše. Jaz pridno treniram, seveda si sama želim vse, kar si želijo drugi. To me ne moti, saj sem perfekcionistka in imam visoko postavljene cilje. Vedno rečem, da plezam za sebe, in me preostalo ne zmoti. Tudi če kdaj ne zmagam, kar se seveda mora zgoditi, ni s tem nič narobe. Pogledati je treba, kaj je šlo narobe, v čem se lahko izboljšam.
Tudi govor o olimpijski medalji, kajne? Zlati, če smo natančni?
Kot vemo, obstaja možnost, da se to ne zgodi, seveda pa merim na olimpijsko medaljo. Pričakovanja drugih me ne motijo. Po takšni sezoni, kot je bila letošnja, bi bilo čudno, če pričakovanja ne bi bila visoka. Ker je to tudi moja želja, se na medije in javnost ne oziram.
Ja, tudi jaz si želim tega. Pridno bom trenirala še teh deset mesecev, kolikor je do olimpijskih iger, da to tudi dosežem.
Imate obilico tekmovalnih izkušenj. Kaj pa izkušnje z medijskimi obveznostmi? Kako ste se tega navadili?
Hja … Že na svoji prvi mladinski tekmi, leta 2013 v Grindelwaldu, sem imela svoj prvi intervju, in ko ga zdaj pogledam, se kar nasmejim …
Ga imate shranjenega?
Imam. Ne vem točno, kje je, ampak je smešno, tako da ga raje ne bi pokazala nikomur.
…
Še vedno ste mlada tekmovalka, pa vseeno ste bili letos najstarejši v finalu Briançona. Startno listo sem trikrat preveril, če res drži. Je bilo tudi za vas to presenečenje?
Priznam, to je bilo smešno, biti najstarejša tekmovalka v finalu. Vendar šport se mora razvijati, mlajše tekmovalke morajo priti. Včasih pomislim, da je za te mlajše tekmovalke prezgodaj, ker jih države prezgodaj pošljejo na tekme in začnejo pritiskati nanje, da morajo priti do rezultata …
… in ni vsaka Janja Garnbret …
Včasih potem pomislim, da me je strah, da bodo hitro odnehale zaradi vsega tega pritiska. Všeč pa mi je, da dobim nov izziv. Mlajša tekmovalka lovi mene, jaz lovim njo in to je super.
V tednu pred domačo tekmo svetovnega pokala v športnem plezanju je gostja športno-pogovorne oddaje V sredo najboljša plezalka na svetu. Janja Garnbret je navdušila na svetovnem prvenstvu in v celotni sezoni svetovnega pokala. Uvrščena je že na olimpijske igre v Tokiu in je trenutno prvo ime športnega plezanja tako v Sloveniji kot v svetu.
Včasih si mislim, da sem bila, po domače rečeno, butasta. Mlajši Janji bi svetovala, naj kaj naredi drugače
V tednu pred domačo tekmo svetovnega pokala v športnem plezanju je gostja športno pogovorne oddaje V sredo najboljša plezalka na svetu. Janja Garnbret je navdušila na svetovnem prvenstvu in v celotni sezoni svetovnega pokala. Uvrščena je že na olimpijske igre v Tokiu in je ta hip prvo ime športnega plezanja tako v Sloveniji kot v svetu.
Od prvega naslova svetovne prvakinje pred tremi leti se je marsikaj spremenilo. Bolj sem odrasla in psihično zrela za tekme, imam drugačen pristop k treningu in tekmam. Včasih si pogledam svoje plezanje in se sprašujem: “Zakaj si pa to tam naredila?” Spomnim se, kako sem se takrat počutila in kakšen je bil moj pristop. Včasih si mislim, da sem bila, po domače rečeno, butasta. Mlajši Janji bi svetovala, naj kaj naredi drugače.
Tudi za tekme, na katerih ste zmagali, se vam zdi, da niste plezali dobro?
Ja, tudi. Včasih si jih pogledam in si rečem, da je bilo to obupno plezanje in da bi marsikaj spremenila. Mlajši Janji bi imela kaj povedati.
Če bi vas recimo vprašal za plezalne smeri v preteklosti, se jih spomnite? Na primer Arco 2017, polfinale, bi vedeli, kako je bilo?
Ja, točno vem! Črna smer na desni strani. Točno se spomnim. Res je bila težka smer.
Kaj pa recimo kvalifikacije evropskega prvenstva v Campitellu?
Tudi teh se spomnim. Rumena smer na levi strani s skokom na vrhu.
Zdaj moram pa paziti, da ne bom vprašal po tekmi, ki je ni bilo. Vudžjang lani, finale?
Dež je bil in tekma je bila odpovedana?
…
Vas kaj moti razmišljanje medijev in navijačev, da ste neuničljivi in nepremagljivi? Letvico ste resda sami dvignili tako visoko, ampak pričakovanja so vse višja. Kako gledate na razmišljanje, da “Janja pač ne more izgubiti”?
Vesela sem, da se v medijih veliko govori o plezanju. To mi je zelo všeč. Ne obremenjujem se s pričakovanji drugih. V medijih piše, kar piše. Jaz pridno treniram, seveda si sama želim vse, kar si želijo drugi. To me ne moti, saj sem perfekcionistka in imam visoko postavljene cilje. Vedno rečem, da plezam za sebe, in me preostalo ne zmoti. Tudi če kdaj ne zmagam, kar se seveda mora zgoditi, ni s tem nič narobe. Pogledati je treba, kaj je šlo narobe, v čem se lahko izboljšam.
Tudi govor o olimpijski medalji, kajne? Zlati, če smo natančni?
Kot vemo, obstaja možnost, da se to ne zgodi, seveda pa merim na olimpijsko medaljo. Pričakovanja drugih me ne motijo. Po takšni sezoni, kot je bila letošnja, bi bilo čudno, če pričakovanja ne bi bila visoka. Ker je to tudi moja želja, se na medije in javnost ne oziram.
Ja, tudi jaz si želim tega. Pridno bom trenirala še teh deset mesecev, kolikor je do olimpijskih iger, da to tudi dosežem.
Imate obilico tekmovalnih izkušenj. Kaj pa izkušnje z medijskimi obveznostmi? Kako ste se tega navadili?
Hja … Že na svoji prvi mladinski tekmi, leta 2013 v Grindelwaldu, sem imela svoj prvi intervju, in ko ga zdaj pogledam, se kar nasmejim …
Ga imate shranjenega?
Imam. Ne vem točno, kje je, ampak je smešno, tako da ga raje ne bi pokazala nikomur.
…
Še vedno ste mlada tekmovalka, pa vseeno ste bili letos najstarejši v finalu Briançona. Startno listo sem trikrat preveril, če res drži. Je bilo tudi za vas to presenečenje?
Priznam, to je bilo smešno, biti najstarejša tekmovalka v finalu. Vendar šport se mora razvijati, mlajše tekmovalke morajo priti. Včasih pomislim, da je za te mlajše tekmovalke prezgodaj, ker jih države prezgodaj pošljejo na tekme in začnejo pritiskati nanje, da morajo priti do rezultata …
… in ni vsaka Janja Garnbret …
Včasih potem pomislim, da me je strah, da bodo hitro odnehale zaradi vsega tega pritiska. Všeč pa mi je, da dobim nov izziv. Mlajša tekmovalka lovi mene, jaz lovim njo in to je super.
V večeru na Valu 202 ponudimo ekskluziven vpogled v kolesarsko dirko po Franciji. Po kraljevski etapi so karte razdeljene, kakšne imata v rokah najboljša slovenska kolesarja izveste v večerni pogovorni oddaji.
Primož Roglič je prvi Slovenec v rumeni majici vodilnega kolesarja dirke po Franciji. Kako se nadaljuje dirka vseh dirk in kakšne možnosti imata najboljša slovenska kolesarja v nadljevanju dirke, izveste v posebni kolesarski oddaji v večeru na Valu 202.
V marsikaterem športu težko določimo najboljšega slovenskega posameznika. V tenisu te težave ni. Mima Jaušovec je še vedno edina s posamičnim naslovom enega izmed štirih največjih turnirjev. Radijski športni časovni stroj se bo tokrat zaustavil v letu 1977, ko je zmagala na odprtem teniškem prvenstvu Francije. Še danes se rada vrača na prizorišče svojega največjega uspeha. Jaušovčeva je kar desetkrat igrala vsaj v četrtfinalu največjih štirih turnirjev, svoj zadnji finale pa je odigrala v Parizu leta 1983. Mima Jaušovec je največje slovensko teniško ime, pozneje je sodelovala in pomagala tudi pri razvoju naslednjih generacij, bila kapetanka reprezentance in v Jugoslaviji dvakrat izbrana za športnico leta. V kakšnih razmerah se je razvila v eno najboljših igralk tedanjega obdobja, kako se je vzpenjala po teniški lestvici in kdo so njene naslednice? Odgovore ponuja tokratna epizoda Vrnitve v prihodnost z Luko Petričem, ki je predstavil tudi njeno prvo teniško avanturo v tujini.
Vsakoletni vrhunec kolesarske sezone je dirka po Franciji. Letos v neobičajnem terminu, a z večino najboljših kolesarjev. Med favoriti za skupno zmago je tudi Primož Roglič, ki je na generalki pred dobrim tednom dni doživel boleč padec. Vse kar morate vedeti pred začetkom dirke po Franciji izveste v sredinem večeru na Valu 202.
Čeprav smo v visokem poletju, se tudi zimski športniki že spogledujejo z novimi izzivi, ki se bodo začeli, ko bo pritisnil mraz. Poletni del sezone je namenjen treningom in tekmovanjem. Tudi med smučarskimi tekači. Žal pa letos kaže, da prav veliko tekem na rolkah ne bo. Slovenska vrsta je ostala precej okrnjena, saj sta tekmovalno pot končali Vesna Fabjan in Katja Višnar, Alenka Čebašek pa pričakuje naraščaj. V vlogo koordinatorja reprezentance se vrača Marko Gracer, glavni trener Nejc Brodar pa še čaka na novega pomočnika. Dosedanji olimpijski in svetovni prvak Ola Vigan Hattestad je namreč odšel za trenerja ženske vrste na Norveškem.
Najuspešnejši slovenski atlet vseh časov se je leta 2008 v Pekingu zavihtel na olimpijski prestol. Leto pozneje je v Berlinu združil olimpijski naslov z naslovom svetovnega prvaka v metu kladiva. Radijski športni časovni stroj se vrača v leto 2008, ko je Primož Kozmus navdušil z osredotočenostjo in suverenostjo. Tekmecem je nagnal strah v kosti in poskrbel za edino slovensko atletsko olimpijsko zlato. Z Borisom Ličofom, tedanjim reporterjem na nacionalnem olimpijskem stadionu, govoriva o ekipi, s katero se je zavihtel na vrh. Kako je zgradil psihično trdnost in kje je bil ključ do rezultatskega preskoka, ki mu je omogočil boj za kolajne velikih tekmovanj? V novi epizodi Vrnitve v prihodnost tudi o tem, kaj je bil vzrok za razhod obeh glavnih protagonistov največjih atletskih uspehov Primoža Kozmusa in Vladimirja Keva in kakšen potencial ima slovenska atletska šola metov? Vabljeni na atletsko popotovanje v preteklost.
Vodilna trojica v prvi ligi ohranja status quo. Olimpija ima še vedno štiri točke prednosti, potem ko je nasula sedem golov Triglavu, trener Maribora Sergej Jakirović pravi, da je treba Marcosu Tavaresu postaviti kip na zahodni tribuni, slovenski Brazilec je znova rešil vijoličaste, gost oddaje pa je bil trener Celja Dušan Kosič. Slišite lahko kaj motivira Celjane, da ohranjajo stik z velikima, več pa tudi o preobrazbi kluba. Pred leti so imeli v knežjem mestu precej težav z nezanesljivimi lastniki, potem pa so z dobro vzgojo in uspešnimi nakupi postali precej stabilnejši klub. Podrobno smo se tudi lotili Liverpoola in prvega ligaškega naslova Rdečih po 30-ih letih. Kdaj je bilo v teh treh desetletju najtežje za navijače tega angleškega velikana in kaj je najbolj botrovalo k vzponu kluba? O tem, navijač kluba in novinar MMC Mitja Lisjak, ob voditelju Luki Petriču pa so se zbrali še člani radijske športne redakcije Boštjan Janežič, Jože Pepevnik in Marko Cirman.
Mali ljubljanski prvoligaš blesti v nadaljevanju prvenstva, veliki pa je kljub vodstvu na lestvici odpustil svojega trenerja. Bravu uspeva z dolgoročnim, postopnim delom, z ekipo mladih igralcev, ki so bodisi doma vzgojeni bodisi drugje niso dobili priložnosti, Olimpija pa vseskozi išče krajšnice. V oddaji boste slišali več o mladi gardi Brava in kdo je Dino Skender, novi trener Olimpije. Podrobneje tudi o skromnih predstavah sicer obetavnega Celja in o Mariboru, ki mirno koraka proti vrhu, tudi po zaslugi širokega kadra in dobre organizacije. Gostje oddaje so bili Matej Grošelj s časnika Dnevnik ter iz radijske športne redakcije Marko Cirman, Boštjan Janežič in voditelj Luka Petrič.
Na svoj račun boste prišli ljubitelji kvizov. Kviz oddaje Žoga je okrogla je seveda nogometen, gostje oddaje pa so odgovarjali na vprašanja kot so: Kateri ekipi je Claudio Ranieri vodil pred in po Leicestru, kdo je bil lani norveški prvak in kateri klubi so bili največkrat slovenski podprvaki? V oddaji tudi o prerojenem Kevinu Kamplu, ki je navdušil v obeh krogih nadaljevanja bundeslige in o Safetu Hadžiću, ki je prejšnji teden priznal, da se mu maje stolček, kljub temu, da je Olimpija prva na lestvici s petimi točkami naskoka. Ob voditelju Luki Petriču so se zbrali Aljaž Golčer, Marko Cirman, Jože Pepevnik in Marko Polak.
Neveljaven email naslov