Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ima 45 let. Rodil se je v Salzburgu, odraščal v Londonu, študiral antropologijo in arheologijo na univerzah v Cambridgeu, Tübingenu in Sheffieldu, na univerzah v St. Pöltnu, Kremsu in na Bauhausu v Weimarju predava o filmu in medijih. Je dobitnik številnih nagrad za filme, ki jih je snemal za največje in najuglednejše evropske televizijske hiše.
Zdaj ustvarja filme in predava o raznolikosti, predvsem pa, kako jo “vkalupiti” v evropski duh, včasih je pisal za The Independent in The Guardian. Yoko Ono, George Bush starejši, Mihail Gorbačov, Vaclav Havel, Šimon Perez, Helmut Kohl, Timothy Garton, Vivienne Westwood … je le nekaj imen, ki jih je Frederick Baker v svoji karieri vzel v “intervjujski precep”.
Zanimivo je, pravi, kako se vedno izkaže za pravilno tista oguljena, da so veliki pravzaprav povsem mali. Zato bolj stavi na “malega človeka”. Ki vedno znova dokazuje, da je “velik”.
Je tudi avtor več knjig o srednjeevropski zgodovini in politiki. Balkan je podrobno spoznal, v njem vidi potencial, močno verjame tudi v skupno evropsko prihodnost. Bolj verjame v evropski duh lige prvakov, kot v napovedi nemške kanclerke Angele Merkel o tem, da je večkulturnost pojav za odpis.
Tudi o Sloveniji ima Frederick Baker mnenje. In o nje majhnosti. Na živce mu gre, da se z njo tako obremenjujemo. In si zapiramo priložnosti: “Slovenci ste sami sebi največje breme!”
Ima 45 let. Rodil se je v Salzburgu, odraščal v Londonu, študiral antropologijo in arheologijo na univerzah v Cambridgeu, Tübingenu in Sheffieldu, na univerzah v St. Pöltnu, Kremsu in na Bauhausu v Weimarju predava o filmu in medijih. Je dobitnik številnih nagrad za filme, ki jih je snemal za največje in najuglednejše evropske televizijske hiše.
Zdaj ustvarja filme in predava o raznolikosti, predvsem pa, kako jo “vkalupiti” v evropski duh, včasih je pisal za The Independent in The Guardian. Yoko Ono, George Bush starejši, Mihail Gorbačov, Vaclav Havel, Šimon Perez, Helmut Kohl, Timothy Garton, Vivienne Westwood … je le nekaj imen, ki jih je Frederick Baker v svoji karieri vzel v “intervjujski precep”.
Zanimivo je, pravi, kako se vedno izkaže za pravilno tista oguljena, da so veliki pravzaprav povsem mali. Zato bolj stavi na “malega človeka”. Ki vedno znova dokazuje, da je “velik”.
Je tudi avtor več knjig o srednjeevropski zgodovini in politiki. Balkan je podrobno spoznal, v njem vidi potencial, močno verjame tudi v skupno evropsko prihodnost. Bolj verjame v evropski duh lige prvakov, kot v napovedi nemške kanclerke Angele Merkel o tem, da je večkulturnost pojav za odpis.
Tudi o Sloveniji ima Frederick Baker mnenje. In o nje majhnosti. Na živce mu gre, da se z njo tako obremenjujemo. In si zapiramo priložnosti: “Slovenci ste sami sebi največje breme!”
Prejšnji teden je zaznamoval samomorilski napadalec, ki je bombo v britanskem Manchestru, ki je ubila kar dvaindvajsetih ljudi, sprožil po koncertu pevke Ariane Grande. 23-letna pevka, ki je dogodek na Twitterju šokirano komentirala z besedami: "Zlomljena. Iz dna srca, tako žal mi je. Nimam besed.", nato pa odpovedala naslednje nastope v okviru svoje turneje Dangerous Woman, je zdaj naznanila, da se vrača v Manchester. Pevka bo tako imela dobrodelni koncert, s katerim bodo izbirali sredstva za žrtve in njihove družine.
V Noticah tokrat poleg dveh tujih glasbenih novičk, še ena na pol domača. Dolgo smo jo čakali in dočakali.
Dr. Renata Salecl ob izidu nove knjige Tek na mestu boju proti populizmu in o tem, zakaj je povezovanje mobilnih aplikacij lahko potencialno nevarno. “Aplikacija za preverjanje lastne kreditne sposobnosti se je povezala z eno izmed aplikacij za zmenkarije. To je sprožilo grozljivo spremembo v odnosu, saj posameznika gledaš izključno skozi oči njegovih financ.”
Na svetovni dan brisače pogovor z Alojzom Kodretom, ki je (me drugim) v slovenščino prevedel Štoparski vodnik po Galaksiji .
Jernej Sobočan je na zaslišanje povabil domači ekstravagantni »boy-bend« Matter. Mineva namreč leto dni od izdaje njihovega prvenca Amphibios, za katerega lahko danes mirno rečemo, da je precej stresel sceno. Jo tudi polariziral, saj Matter ne dopuščajo ravnodušnosti. Kamniški hip-hop/trap trio je prvo svečko »upihnil« z izdajo novega singla Sinovi moje madre. S tem trojica dokazuje, da ne misli spati na lovorikah. In da ne gre za muho enodnevnico.
Lani sta igrala na Coachelli, letos pa smo ju na Tednu mladih lahko prvič slišali tudi v Sloveniji! Norveški elektronski dvojec Lemaitre, ki trenutno ustvarja v Los Angelesu, svojo glasbo opisuje kot veselo in nalezljivo plesno glasbo s težkimi beati, ki jo navdihujejo vplivi skupin Daft Punk, Justice in The Chemical Brothers.
V Noticah predstavljamo nov singel Kevina Koradina. Nekdanjega člana skupin Tide in Gora, ki se podaja v kantavtorske vode.
V evrovizijskem Kijevu najbolj izstopa neevrovizijski Portugalec, ki velja za favorita. Stavnice najvišja mesta pripisujejo še Italiji in Bolgariji. Evrovizijo v Kijevu spremlja Maruša Kerec.
V času nekdanje države je za središče tekstilne industrije veljal Maribor. Prve tekstilne tovarne so postavili leta 1922, med prvo in drugo svetovno vojno pa je ta industrija predstavljala skoraj polovico kapacitet v Sloveniji. Po drugi svetovni vojni so iz manjših tovarn nastali tekstilni giganti, ki so dajali kruh več 1000 delavkam in delavcem. Predeli mesta Melje, Pobrežje in Tabor so desetletja živeli z delavskim utripom, ki je danes le še spomin. Tega so z razstavo Jugoslovanski Manchester obudili v Muzeju narodne osvoboditve Maribor. Ker pa je spominov in fotografij veliko, so ob tej v Fotografskem muzeju pripravili še spremljevalno razstavo, Delavci mariborskih tekstilnih tovarn ob strojih.
Beluši ali šparglji? Kot piše v Slovarju slovenskega knjižnega jezika gre za sopomenki, špargelj je knjižna pogovorna beseda, beluš pa slovenski knjižni izraz. Kitajci, Perzijci in Egipčani so jih jedli že nekaj sto let pred našim štetjem. Omenjal jih je Hipokrat, prav tako Valentin Vodnik v Kuharskih bukvah. Tudi v dobri kuharici z začetka 20. stoletja najdemo recepte za šparglje tako in drugače. Od nekdaj so veljali za afrodiziak, najbrž zaradi svojega videza, precej mlajši pa so zapisi o vonju urina.
V prvem delu Igor Vidmar ob pregledu aktualnih izdaj domačih izvajalcev opozarja še na domača klubska in koncertna dogajanja. V drugi tretjini Drugega vala se vrti povratniški album newyorškega benda Boss Hog, ki ga navigirata Jon Spencer in njegova soproga Cristina Martinez, ter nova plošča švicarskega tandema Blind Butcher. V tretjem delu opozarjamo na bližnji koncert tria Xiu Xiu in vrtimo njihov aktualni album Forget. Pri nas je že nastopila Margaret Chardiet, ki deluje pod imenom Pharmakon in je nedavno objavila svež album Contact. Proti koncu še demonična Diamanda Galas, po devetih letih premora je sedaj objavila dva albuma sočasno.
Neveljaven email naslov