Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ima 45 let. Rodil se je v Salzburgu, odraščal v Londonu, študiral antropologijo in arheologijo na univerzah v Cambridgeu, Tübingenu in Sheffieldu, na univerzah v St. Pöltnu, Kremsu in na Bauhausu v Weimarju predava o filmu in medijih. Je dobitnik številnih nagrad za filme, ki jih je snemal za največje in najuglednejše evropske televizijske hiše.
Zdaj ustvarja filme in predava o raznolikosti, predvsem pa, kako jo “vkalupiti” v evropski duh, včasih je pisal za The Independent in The Guardian. Yoko Ono, George Bush starejši, Mihail Gorbačov, Vaclav Havel, Šimon Perez, Helmut Kohl, Timothy Garton, Vivienne Westwood … je le nekaj imen, ki jih je Frederick Baker v svoji karieri vzel v “intervjujski precep”.
Zanimivo je, pravi, kako se vedno izkaže za pravilno tista oguljena, da so veliki pravzaprav povsem mali. Zato bolj stavi na “malega človeka”. Ki vedno znova dokazuje, da je “velik”.
Je tudi avtor več knjig o srednjeevropski zgodovini in politiki. Balkan je podrobno spoznal, v njem vidi potencial, močno verjame tudi v skupno evropsko prihodnost. Bolj verjame v evropski duh lige prvakov, kot v napovedi nemške kanclerke Angele Merkel o tem, da je večkulturnost pojav za odpis.
Tudi o Sloveniji ima Frederick Baker mnenje. In o nje majhnosti. Na živce mu gre, da se z njo tako obremenjujemo. In si zapiramo priložnosti: “Slovenci ste sami sebi največje breme!”
Ima 45 let. Rodil se je v Salzburgu, odraščal v Londonu, študiral antropologijo in arheologijo na univerzah v Cambridgeu, Tübingenu in Sheffieldu, na univerzah v St. Pöltnu, Kremsu in na Bauhausu v Weimarju predava o filmu in medijih. Je dobitnik številnih nagrad za filme, ki jih je snemal za največje in najuglednejše evropske televizijske hiše.
Zdaj ustvarja filme in predava o raznolikosti, predvsem pa, kako jo “vkalupiti” v evropski duh, včasih je pisal za The Independent in The Guardian. Yoko Ono, George Bush starejši, Mihail Gorbačov, Vaclav Havel, Šimon Perez, Helmut Kohl, Timothy Garton, Vivienne Westwood … je le nekaj imen, ki jih je Frederick Baker v svoji karieri vzel v “intervjujski precep”.
Zanimivo je, pravi, kako se vedno izkaže za pravilno tista oguljena, da so veliki pravzaprav povsem mali. Zato bolj stavi na “malega človeka”. Ki vedno znova dokazuje, da je “velik”.
Je tudi avtor več knjig o srednjeevropski zgodovini in politiki. Balkan je podrobno spoznal, v njem vidi potencial, močno verjame tudi v skupno evropsko prihodnost. Bolj verjame v evropski duh lige prvakov, kot v napovedi nemške kanclerke Angele Merkel o tem, da je večkulturnost pojav za odpis.
Tudi o Sloveniji ima Frederick Baker mnenje. In o nje majhnosti. Na živce mu gre, da se z njo tako obremenjujemo. In si zapiramo priložnosti: “Slovenci ste sami sebi največje breme!”
V oddaji o zgodovini olimpijskih iger bomo danes prevrteli čas v leto 1988, ko je bil na igrah v Seulu med dobitniki medalj tudi košarkar Jure Zdovc, član odlične generacije, ki je krojila svetovno košarko. Z Juretom Zdovcem bo spomin na srebrno odličje in dvoboj dveh košarkarskih velesil, Jugoslavije in Sovjetske zveze, obujal Franci Pavšer.
Priporoča knjigo Svetovna ureditev avtorja Henryja Kissingerja in knjigo domačega avtorja Mirta Komelja Pianistov dotik.
Poletno branje: Svetovna Ureditev Henryja Kissingerja in Pianistov dotik Mirta Komelja.
Na olimpijske igre v Riu de Janeiru bomo pospremili našo najboljšo judoistko. Tina Trstenjak bo novinka na največjem športnem tekmovanju. Na pot pa se bo podala v vlogi evropske in svetovne prvakinje in take popotnice doslej prav veliko Slovencev ni imelo. Celjanka pa navkljub vsemu ostaja zvesta svoji poti in jo zanimajo predvsem borbe, v celoti pa sledi pripravam svojega trenerja Marjana Fabjana. Tina Trstenjak se bo na zeleni celini 9. avgusta merila v disciplini v kateri je zdaj olimpijska prvakinja njena vzornica Urška Žolnir.
Grega za poletno branje priporoča knjigo Osvajalec avtorja Conna Igguldna.
Maja Lesar, knjižničarka iz Mestne knjižnice Kranj priporoča otrokom do 8 leta v branje slovensko ljudsko pripovedko Kako je Pavliha kukca prodal in za malo starejše mladinsko knjigo Kako sem po nesreči napisala knjigo avtorice Anett Huizing.
V oddaji Olimpijski spomini smo pobrskali po olimpijski zgodovini, ki ponuja številne razburljive dogodke in čustvena doživetja. Tokrat se spominjamo 22. oktobra 1964, ko je legendarni slovenski telovadec Miro Cerar st. na olimpijskih igrah v Tokiu postal prvi slovenski olimpijski prvak v povojnem času. Cerar se spominja vrhuncev svoje kariere, proslavljanja, ponudb za študij v tujini, kako se je izognil tragični letalski nesreči.
Anuška Delič priporoča knjigo Mesto Sanjajočih knjig nemškega avtorja Walterja Moersa.
Gregor Sobočan priporoča knjige Louisa Armstronga- Ne gre samo za kolo in VSaka sekunda šteje in knjigo Tine Pustovrh: 22.
Neveljaven email naslov